Print header

Nagrada Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2016

03.05.2017

Nagrada Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2016

Društvo Zaupni telefon Samarijan

Društvo Zaupni telefon Samarijan od leta 1996 dalje neprekinjeno izvaja program Zaupni telefon za klic v duševni stiski, katerega izvajajo usposobljeni prostovoljci. Posameznik ima možnost, da pokliče na brezplačno številko, namenjeno pogovoru odraslim, in sicer 24 ur na dan, vse dni na leto, z zagotovljeno anonimnostjo in zaupnostjo.
V 20 letih je 952 prostovoljcev opravilo prek 500.000 pogovorov, v skupni dolžini 159.000 ur. Opravljenih je bilo 325.000 ur zahtevnega prostovoljskega dela. Trenutno društvo združuje 361 članov, od tega je 220 prostovoljcev. Njihova minimalna obveznost je osemurno dežurstvo z namenom ohranjanja visoke kakovosti dela pa še obisk supervizije in predavanja.
Prostovoljsko delo v društvu ni prepuščeno naključjem, prostovoljci so obravnavi kot temeljni kamni društva in imajo primerno podporo.
Društvo je v svojih dvajsetih letih delovanja pustilo velik doprinos k preventivi na področju duševnega zdravja in standardov organiziranja prostovoljskega dela v obliki pogovorov na telefonu.

Priznanja Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2016

Milan Ninić

Milan Ninić se je s prostovoljskim delom prvič srečal kot osnovnošolec, kot srednješolec pa je organiziral že svojo prvo dobrodelno akcijo, ki mu je prinesla tudi naziv »Naj prostovoljec« v Mestni občini Celje leta 2012. Leto kasneje je v okviru Mladinskega centra Celje vodil projekt »Povrnimo otrokom nasmeh«, kjer so zbrali tri kombije različnih potrebščin in hrane za socialne ogrožene. Leta 2014 je ustanovil Humanitarno društvo Enostavno pomagam, katerega predsednik je še danes. S tem je vzpostavil infrastrukturo za izvajanje še obsežnejših projektov pomoči. Leta 2015 vzpostavi projekt Božičkova tovarna daril, ki združuje več humanitarnih organizacij, podjetij, osnovnih in srednjih šol. Prvo leto je bilo podeljeno 280 daril, naslednje pa se je število že podvojilo. Kot prostovoljec se je odzval ob prehodu beguncev skozi Slovenijo leta 2015. Milan ni samo oseba, ki bi spreminjal sebe, da postane boljši človek, je tudi oseba, ki spreminja druge, da postanejo boljši ljudje.

David Razboršek

David Razboršek si je med uspešno kariero v gospodarstvu leta 2007 poškodoval hrbtenjačo in se pridružil Društvu paraplegikov JZ Štajerske, postal član upravnega odbora in pričel pomagati pri učinkoviti socialni rehabilitaciji in integraciji oseb s poškodbo hrbtenjače nazaj v življenje.
V letu 2008 je ustanovil gibanje »Še vedno vozim – a ne hodim«, ki je preraslo v Zavod Vozim, katerega namen je vključevati poškodovance prometnih nesreč v preventivne programe za večjo prometno varnost mladih. V letu 2016 so na področju prometne varnosti in alkohola izvedli 150 preventivnih delavnic v srednjih šolah za več kot 11.200 mladih, skupaj so dosegli že prek 50.000 mladih. Je pobudnik mnogih preventivnih akcij, v letu 2015 je bil eden izmed pobudnikov in glavnih organizatorjev akcije Zavrtimo Slovenijo, ki je združila več kot 500 navadnih in invalidnih kolesarjev, spodbujala gibanje in hkrati osveščala o nevarnostih kolesarjenja.
Svoje znanje redno nadgrajuje ter ga širi v slovensko okolje, je motivator in skupaj z ostalimi strokovnjaki sodeluje pri razvoju novih pristopov preventivne dejavnosti.

Tomaž Munda

Tomaž Munda je aktiven prostovoljec na področju zaščite in reševanja, že drugi mandat je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Radgona , član štaba Civilne zaščite, podpredsednik Gasilke zveze Gornja Radgona. Je pobudnik in ustanovitelj komisije Gasilskih enot širšega pomena pri Gasilski zvezi Slovenije. Pod okriljem gasilskega društva mu je uspelo zamenjati zastareli vozni park, pridobiti tunelsko vozilo, komando vozilo, avtolestev, pod njegovim vodstvom je društvo raslo in bilo ves čas aktivno. Nikoli mu ni težko ko zapiska pozivnik ali je nesreča širšega pomena. Tako je bil na odpravi posledic žleda na Notranjskem, pomagal je v nastanitvenem centru za begunce v Gornji Radgoni. Tomaž je pobudnik prireditve Dan Mure, ki je postala tradicionalna preventivna prireditev. Aktivno vodi potapljaški klub GAPORA, za svoje prostovoljstvo je prejel že več priznanj. Prav tako daje velik pečat celotnemu mestu, na njega se lahko vedno zanesete, pa naj bo to v vlogi prostovoljca, prostovoljnega gasilca ali predsednika krajevne skupnosti Gornja Radgona.

Edvard Kavčič

Edvard Kavčič se je vključil v prostovoljstvo leta 1999 kot predsednik Društva upokojencev Žirovnica. V okviru društvenega socialnega programa je uvedel vsakoletno srečanje s starejšimi občani nad 80 let, bil je pobudnik novoletnih obiskov v domovih za starejše, obiskov predstavnika društva in občine ob rojstnem dnevu starejših nad 95 let.
Aktiven je tudi v Gorenjski pokrajinski zvezi upokojencev. V preteklem letu je bil pobudnik za ustanovitev socialne komisije, katere član je sedaj tudi sam. O različnih dodatnih programih za starejše je Edvard Kavčič pričel razmišljati že leta 2013, s strokovno okroglo mizo je uspel zbližati najrazličnejše akterje. Leto kasneje se je priključil ideji za vzpostavitev programa »Starejši za starejše« v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije. Njegovo društvo upokojencev je bilo eno izmed prvih, ki se je pridružilo, kasneje pa je postal pokrajinski koordinator za Gorenjsko, katerega delo še danes opravlja zelo vestno. V program je uspel vključiti 26 gorenjskih društev, v okviru katerega deluje 379 prostovoljcev.
S svojim zavzetim delom in idejami je vsa leta nepogrešljiv član vodstva programa in tudi predsednik Komisije za informatiko. Velike zasluge ima pri tem, da danes vsaj 600 koordinatorjev in prostovoljcev beleži stanje o starejših, delo prostovoljcev v programu, ki ga je razvijal skupaj z programerji.
Vedno se je trudil po svojih najboljših močeh na različnih področjih delovati v dobrobit članov društva, pa tudi drugih občanov in organizacij, ki skrbijo za položaj starejših v družbi.

Jolanda Grom Ravnikar

Jolanda Grom Ravnikar prinaša vedrino in optimizem vsem ljudem, s katerimi se srečuje v Domu starejših Fužine, na Onkološkem inštitutu kot prostovoljka Slovenske filantropije in povsod drugod, kjer dela kot prostovoljka. Njeno izrazno sredstvo je glasba in z veliko energije kot predsednica vodi vokalno skupino Brinke, organizira koncerte in drugo redno delo.
Ima izredno sposobnost empatije, s pretanjenim občutkom zna poslušati in ponuditi pomoč ljudem v stiski, osamljenim, bolnim, ostarelim, zato je neprecenljiva prostovoljka Sloveske filantropije na Onkološkem inštitutu že od leta 2007. Njeno delo obsega informiranje pacientov, spremljanje, družabništvo, manjše usluge za paciente, predvsem pa osebno podporo bolnikom in njihovim svojcem v času preiskav, terapij in bivanja v bolnišnici. Še posebej dragoceni so njeni božični in silvestrski glasbeni obiski pri pacientih. Na Onkološkem inštitutu je bolnike prvič s pesmijo obiskala na božični večer 2015 in ker je bil večer nepozaben, je svoj potujoči koncert ponovila na silvestrovo, nato pa spet za božič in silvestrovo 2016. Druženje s tistimi, ki se soočajo s težko boleznijo in v prazničnih trenutkih ne morejo biti s svojimi najbližjimi ter občutek človeške povezanosti v prostoru, kjer ne bi nihče želel preživljati božiča, vse to je tako močna izkušnja, da Jolanda pravi, da je v resnici ne more ubesediti.
Prostovoljka je tudi v Domu starejših občanov Fužine in Centru aktivnosti Fužine že od leta 2011, kjer organizira koncerte drugih glasbenih izvajalcev za stanovalce doma in izvaja številne glasbene nastope. Odzove se vsakemu vabilu, nikoli ne zavrne priložnosti za popestritev življenja v domu in za predstavljanje programov v širši javnosti na različnih dogodkih, stanovalcem prinaša vedrino, optimizem, veselje, sprostitev.

Društvo za zaščito živali Pomurja

Društvo za zaščito živali Pomurja deluje že od leta 1996 in je v teh letih zraslo v eno najuspešnejših in najbolj prepoznavnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Pomurju. Njihovo osnovno poslanstvo je delo z živalmi, kakor tudi delo z ljudmi, ki obsega ozaveščanje, pomoč pri oskrbi živali, pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski ion ne zmorejo več skrbeti za živali.
Pomemben element delovanja je ozaveščanje otrok in mladine o pravilnem ravnanju z živalmi. Prostovoljci so tako rekoč stalni gostje osnovnih šol in vrtcev, organizirali so 240 predavanj, pri te pa jih je poslušalo več kot 9.500 otrok.

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se