Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti

Leto 2012 je Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti in priložnost za razmislek o tem, kako je evropska družba pripravljena na dejstvo, da se življenjska doba evropskih prebivalcev daljša. Število starejših prebivalcev Evropske unije narašča; od 2012 naprej se bo začelo zmanjševati število delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko se bo število prebivalcev nad 60 let vsako leto večalo za okoli dva milijona ljudi.

Evropsko leto aktivnega staranja bo zato namenjeno ozaveščanju o tej temi, iskanju in vzpostavljanju novih praks ter spodbujanju oblikovalcev politike in interesnih skupin k promociji aktivnega staranja na vseh ravneh. Posamezniki in družba namreč vse prevečkrat doživljamo starost kot grožnjo in ne kot dosežek. S to pobudo želijo predlagatelji ustvariti boljše zaposlitvene priložnosti in delovne pogoje za naraščajoče število starejših v Evropi, jim pomagati zavzeti aktivno vlogo v družbi in spodbujati zdravo staranje.

Za povojno generacijo, ki se bliža starosti, aktivno staranje pomeni, da ostane delovno in družbeno aktivna, da lahko predaja svoje izkušnje in da živi kar se da zdravo in zadovoljno življenje. Staranje naj bi bilo torej aktivno, zdravo, dostojno in prijetno. V družbi, v kateri število starejših hitro narašča, pomeni aktivno staranje tudi solidarnostno vez med generacijami.

Naloga politikov bo v letu 2012 izboljšati možnosti za aktivno staranje in samostojno življenje starostnikov, in sicer na tako različnih področjih, kot so zaposlovanje, zdravstveno varstvo, socialne storitve, izobraževanje odraslih, prostovoljstvo, stanovanjska politika, informacijske storitve, promet itd. 

V starostnikih pogosto vidimo breme za mlajše, delovno aktivne ljudi. In vendar so današnji starejši veliko bolj zdravi kot prejšnje generacije, njihovo znanje in izkušnje pa so lahko mlajšim v dragoceno pomoč in podporo. Ostati aktiven tudi na stara leta pa je tudi najboljši način za spopadanje s starostjo. Aktivno staranje pomeni polno udeležbo starejših v družbenem življenju, primerna delovna mesta za starejše, aktivno ukvarjanje starejših s prostovoljskim delom in samostojno življenje starostnikov z ustrezno prilagojenimi stanovanji, infrastrukturo, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in prometnimi sredstvi.

Namen evropskega leta je zato predvsem ozaveščanje ljudi, izmenjava dobrih praks, spodbuda vsem politikom in institucijam, da z ustreznimi ukrepi omogočijo aktivno staranje. Mesta se lahko vključijo v program mest, prijaznih do starostnikov, ki ga je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija. Podjetja lahko prilagodijo delovne pogoje starejšim, organizacije civilne družbe lahko spodbujajo prostovoljsko delo starejših. Za olajšanje in hkrati spoštovanje raznolikega prostovoljnega dela starejših je treba vzpostaviti po vsej Evropi veljaven status prostovoljstva na način, ki ne bo negativno vplival na možnosti mlajših za zaposlovanje. Med starejšimi pa je pomembna tudi solidarnost znotraj generacije, saj so med starejšimi tako bolj kot manj zdravi državljani. S tem, ko ostanejo aktivni, lahko tudi starejši sami kot prostovoljci skrbijo, da bolni in osamljeni starostniki ohranijo družbene vezi in ustrezen življenjski standard.

Evropska unija že uveljavlja politiko aktivnega staranja v strategiji zaposlovanja in s pobudami v izobraževanju odraslih, javnem zdravstvu in informacijski družbi. Med evropskim letom bodo ta prizadevanja deležna še več pozornosti. V letu 2012 naj bi se že pohvalili z otipljivimi rezultati na področju položaja starejših prebivalcev. Poleg že prej naštetih področij naj bi starejšim omogočili tudi boljše sodelovanje v kulturnem življenju, športnih aktivnostih in izobraževanju. Vsaka država je imenovala nacionalnega koordinatorja, ki skrbi za organizacijo dejavnosti v zvezi z evropskim letom aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V Sloveniji je nosilec tega evropskega leta Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

V Sloveniji že potekajo različni programi pomoči in podpore starejšim, delujejo pa tudi mnoge organizacije, ki združujejo starejše ali starejše in mlajše v medgeneracijskih programih, kot so na primer Sadeži družbe, ki so se razvili na pobudo dr. Janeza Drnovška. Prihajajoče leto bo priložnost za to, da dobre pobude še nadgradimo in da razvijemo nove, ki bodo prinesli novo kakovost življenja ne le starejšim, ampak družbi kot celoti.

 Več

 ***

Sadeži družbe in Hiša Sadeži družbe sta uspešna projekta Slovenske filantropije, ki že nekaj let spodbujata in promovirata medgeneracijsko prostovoljstvo. Več