Print header

Prostovoljska zgodba Alenke Lozar

14.06.2013

ZAKAJ IZMED VSEH PONUJENIH MOŽNOSTI IZBRATI RAVNO PROSTOVOLJSTVO?

Dan danes imamo mladi veliko možnosti, da se kam vključimo, da postanemo del družbe, skupine, organizacije ali pa smo sami pobudniki , da kaj dobrega naredimo.
Tudi sama sem kot otrok hodila na letovanja podobna  kot so na Debelem Rtiču, le da preko Karitasa v Portorož. Teden, ki sem ga preživela med svojimi vrstniki je bil zame najlepši teden v celem letu. Takrat sem se brezskrbno igrala, kopala, živela in gradila svoje sanje, občudovala vodjo letovanja in vse animatorje. Nisem imela domotožja kot marsikateri drugi otroci. Seveda, tam sem se počutila varno, vedela sem, da ne bo prizorov kot sem jih bila vajena doma.
Ravno letovanje v Portorožu je glavni krivec zakaj prostovoljka. Velikokrat sem se vprašala zakaj pa ne bi, ko bom nekoč odrasla, tudi jaz bila kot tej animatorji, ki so skrbeli zame, me stisnili v objem, me naučili plavati, spodbujali in ne nazadnje verjeli vame.
Že kot srednješolka sem se v dijaškem domu vključevala v razne projekte, pomagala drugim, vključila sem se med animatorje na duhovnih vajah, oratoriju. Od srednje šole sem tudi vključena k Veri in luč, kjer se enkrat na mesec prostovoljci srečujemo z ljudmi s posebnimi potrebami (mi jim rečemo kar lučke) in njihovimi starši. Sem tudi članica prostovoljnega gasilskega društva v domačem kraju s katerim sem tudi sama že bila vključena pri pomoči ljudem v poplavah. Ja tudi taka oblika prostovoljstva je nekaj posebnega , ko že v očeh ljudi, ki jim pomagaš vidiš zadovoljstvo, da v takih trenutkih niso sami. Poleg vsega pa  sem vključena tudi v Zvezo prijateljev mladine, kjer izvajam razne delavnice za otroke.  
Od meseca decembra pa sem tudi del rtiške ekipe prostovoljcev. Debeli Rtič je res kraj kjer rastejo sanje, sanje otrok katerim prostovoljci polepšamo dneve počitnic, ki jih preživijo z nami. Dati otrokom to kar nimajo, kar si želijo imeti in od njih prejeti ogromno več. To je nek zanimiv občutek, ki se ga ne da opisat, za katerega je vredno čakati in ga tudi dočakati. In kar je dokaz za to, da delo dobro opraviš je to, da po koncu letovanja po pošti dobiš na roke napisano pismo, pa poleg majhno čokoladico in na koncu pisma napisano… Najboljša učiteljica ste 
Že ko sem bila sama otrok so bili animatorji v Portorožu zame nekaj posebnega in tako tudi jaz želim s svojo zagnanostjo, skrbnostjo, lepo besedo, zanesljivostjo in pripravljenostjo priskočiti na pomoč v vsakem trenutku dati to otrokom in tudi starejšim. Želim, da me začutijo, da sem z njimi, ob njih in za njih, ko me potrebujejo.

Alenka Lozar


Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se