Print header

Prostovoljci v učilnici narave

09.07.2012


Zmeda vrednot razdvojene družbe se odražajo tudi na področju šolstva. Kaj je pomembnejše,  tekmovanje ali sodelovanje, pot ali cilj, naj izhajamo iz potreb učenca ali učnega načrta, naj poučujemo ali vzgajamo? A vprašanje ni pravo, ker enotnega odgovora ni in ga ne bo. Upam pa, da bo v šolstvu, kljub pritiskom kapitalistično naravnane družbe, vedno pomembnejša pot, da cilj nikoli ne bo samo eden, ampak jih bo vsaj toliko, kolikor je naših otrok.

Cilj prostovoljskega tabora je bil preprost - zaokrožiti celoletno delovanje učencev OŠ Košana, ki obiskujejo interesno dejavnost Klub prostovoljcev. Vrednot prostovoljstva - medsebojna pomoč, skrb za drugega, sodelovanje, dogovarjanje, povezovanje, učenje, nismo eksplicitno izpostavljali in secirali, ampak smo pustili, da skozi tridnevno življenje in različne dejavnosti v naši majhni skupnosti zaživijo same.

   
Konec junija smo se  namestili v majhni hiški na majhni gozdni jasi, imenovani Matijev vrt, v bližini izvira reke Reke. Vseh dvanajst prostovoljcev se je vsak dan zvrstilo v kuharski delavnici pod vodstvom Andreje Glažar, kjer so sami pripravljali vse obroke, med drugim so pekli kruh, pico, sladice, naredili zeliščne namaze in čaje. Posodo so umivali kar v reki Reki, skrbeli so za drva in ogenj ter obnavljali zalogo pitne vode iz bližnjega potoka. Jutra smo začenjali z jutranjim tekom, otroci pa so se udeležili pohoda na bližnji Kozlek (997 m) in delavnice balinanja pod vodstvom Vojota Celina. Z uprizoritvijo gozdne bitke med ekipama Čarli in Alfa in kurjenjem ognja s kresilno gobo je otroke začaral Darko Fatur iz agencije TUAM d.o.o. Kljub mnogim delavnicam – arhitektura v naravi, fotografiranje, oblikovanje simbola prostovoljstva, spoznavanje in uporaba zdravilnih rastlin – izdelava zeliščne kreme in osnove prve pomoči, vse to pod vodstvom zaposlenih OŠ Košana – Urške Tušar, Margarete Ludvik in Mojce Žnidaršič, je ostalo dovolj, otroci bi rekli, da premalo, časa za raziskovanje narave.

Otroke je najbolj pritegnila reka Reka, kjer so bosi bredli, z rokami lovili ribe in se kopali v bližnjem tolmunu, pa tudi ogenj, kjer so se zvečer greli, družili, v žerjavici spekli krompir in se umikali pred dimom. Ko smo na bližnje drevo postavili preprosto gugalnico, skoraj »odskočnico«, je ta pomenila nov izziv v spretnosti lebdenja v zraku in koordinaciji gibov ob varnem pristanku.

Lepo je bilo in še vedno se v mislih vračam v tisti čas. Verjamem, da tudi naši otroci. In ko se spomnim na vprašanje, ki so ga otroci pogosto zastavljali med taborom – ali bomo podaljšali?,  in na obljubljene besede vodij delavnic – drugo leto bi prišli pa za cel teden, vem, da tabor ni bil le zaključek nekega šolskega leta, ampak tudi začetek tesnejšega sodelovanja z učilnico v naravi.

Mojca Žnidaršič
OŠ Košana

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se