Ministrstvo za javno upravo je 6. junija objavilo Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva za leto 2025. Gre za dobrodošel »standardni« razpis iz sredstev proračunskega Sklada za NVO, ki nevladnim organizacijam že vrsto let pomaga glede ene najšibkejših točk – kadrovske podhranjenosti. Vendar letošnji razpis hkrati uvaja še popolnoma novo, še na nobenem javnem razpisu (katerega koli ministrstva) doslej uporabljeno merilo: precej dodatnih točk naj bi pridobili prijavitelji s področij, ki kumulativno prejmejo največ t.i. dohodninskih donacij. Gre za merilo, ki je iz mnogih razlogov kratko- in dolgoročno sporno, na kar so ministra v dopisu še pred objavo razpisa opozorili že naši predstavniki v Svetu Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Žal brez uspeha.

Glede na številne pobude je Slovenska filantropija v sodelovanju s CNVOS pripravili skupen poziv ministru, naj se sporno merilo odstrani iz razpisa.

Skupen poziv lahko preberete in ga sopodpišete na tej povezavi z oddajo obrazca. Poziv naj v imenu organizacije podpiše njen zakoniti zastopnik. 

Spodaj delimo še poziv, ki smo ga ministru za javno upravo z naše strani poslali v začetku tedna.

Spoštovani gospod minister,

na vas se obračamo v zvezi z objavo novih meril za Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva za leto 2025.

Z veliko mero zaskrbljenosti ugotavljamo, da predlagani sistem dodatnega točkovanja izbranih tematskih področij ni skladen z uveljavljenimi strateškimi usmeritvami (pretekla in nastajajoča strategija prostovoljstva) in obstoječimi analizami prostovoljstva v Sloveniji (npr. Skupna poročila o prostovoljstvu v RS ter raziskava Potencial nevladnih organizacij v Sloveniji za naslavljanje potreb lokalnih skupnosti, ki jo je pripravila Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani  (za slednjo je bilo javno rečeno, da bo služila kot podlaga za omenjeni razpis). V tej obliki novih meril kot predstavniki prostovoljskih organizacij oz. koordinatorji Slovenske mreže prostovoljskih organizacij žal ne moremo podpreti, saj predstavljajo nevarni precedens za vse bodoče razpise tudi na ostalih ministrstvih in vas ponovno pozivamo k razmisleku o merilih za izbor projektov. Nekaj najbolj problematičnih vidikov izpostavljamo spodaj:

– Neenakopravna obravnava področij prostovoljstva

Posebno dodatno točkovanje le izbranih področij, ki so vezana na dohodninske donacije, po našem mnenju pomeni sistemsko diskriminacijo številnih področij prostovoljstva, ki so zapisana v Pravilniku o področjih prostovoljskega dela in vpisniku. Med njimi so področja, ključna za delovanje sektorja in jih kot takšna prepoznavajo tudi:

– Zakon o prostovoljstvu,

– Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku,

– osnutek Strategije razvoja prostovoljstva 2025-2030,

– Skupna letna poročila o prostovoljstvu v RS,

– in drugi strokovni dokumenti ter analize (npr. Evropski načrt za prostovoljstvo 2030, raziskava Potencial nevladnih organizacij v Sloveniji).

Argumenti za izbor, ki ste jih navedli v dopisu z dne 5. 6. 2025, se nam ne zdijo ustrezni, saj ne temeljijo na dejanskih obstoječih potrebah sektorja ali ciljih celostnega razvoja prostovoljstva. Kot Slovenska mreža prostovoljskih organizacij nikakor ne moremo zagovarjati stališča, da »volja ljudstva« lahko onemogoča pridobivanje sredstev na razpisu tistim mentorjem in koordinatorjem prostovoljstva, ki delujejo na področjih turizma (spodbujanje domačih obrti, izročil, običajev, naravne in kulturne dediščine ter organizacijo tradicionalnih dogodkov in običajev), človekovih pravic in civilnih svoboščin, ki jih zagotavljajo Ustava Republike Slovenije, zakoni in ratificirane mednarodne konvencije (različne oblike zagovorništva, nudenje pravne pomoči, osveščanje, izobraževanje, obveščanje javnosti in posameznih ciljnih skupin prebivalstva, spremljanje stanja in izvajanje civilnega nadzora na področju človekovih pravic različnih skupin prebivalstva, izvajanje skrbništva, raziskovanje in priprava poročil), varstvu okolja in ohranjanja narave (skrb za varstvo okolja in ohranjanje narave ter zaščito in varovanje naravne dediščine), človek, narava in družbene vrednote (globalno učenje, spodbujanje aktivnega državljanstva in družbene odgovornosti, negovanje družbenih vrednot, predstavljanje, spodbujanje in razvijanje prostovoljstva, razvijanje vrednot pravične trgovine in varstva potrošnikov in razvijanje vzajemnosti in solidarnosti) in drugih, ki bodo na razpisu ostali brez 8 točk.

– Pomanjkljiva podpora ključnim ciljnim skupinam

Področje mladine, ki je izjemno pomembno z vidika dolgoročnega razvoja prostovoljstva in ki zahteva dodatno mentorstvo ter podporo, kot to določa 13. člen Zakona o prostovoljstvu, je vrednoteno zgolj z dvema dodatnima točkama. To je v neskladju z dejanskimi velikimi potrebami na terenu, podhranjenostjo sektorja za zagotavljanje kakovostnega mentorstva in s poudarki v poročilih, ki jih pripravlja vaše ministrstvo in redno izpostavljajo pomen mladih za prihodnost sektorja. Udeleženci fokusnih skupin raziskave, ki jo je pripravila Fakulteta za družbene vede, so tako med obstoječimi kot tudi med (potencialnimi) predlogi javnih politik/ukrepov/podpore NVO najbolj izpostavili področje skrbi za starejše, socialnega varstva, mladine in kulture). Vzgoja za solidarnost, aktivno državljanstvo, prosocialno vedenje mladih ter preprečevanje medvrstniškega nasilja in osamljenosti mladih bi morala biti prioriteta te države.

– Zanemarjanje visoko aktivnih področij

Po podatkih letnih poročil prostovoljstva med področji z največjim prostovoljskim angažmajem že več let izstopajo tudi področji vzgoje in izobraževanja ter kulture in umetnosti. Kljub temu pa ta področja v okviru razpisa pridobivajo le eno dodatno točko oz. dve, kar jih postavlja v izrazito neenakopraven položaj. To pomeni, da organizacije, ki pokrivajo ključna in aktivna področja, kljub visoki kakovosti dela, visokemu številu prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur,  ne bodo mogle konkurirati prijaviteljem oz. konzorcijem s prednostnimi vsebinami.

– Neprimernost izbranega merila za razvoj sektorja

Kriterij priljubljenosti oziroma pogostosti dohodninskih donacij ne more predstavljati objektivnega ali pravičnega merila za razpis, katerega namen naj bi bil razvoj in profesionalizacija celotnega nevladnega sektorja. Donatorske izbire posameznikov so odvisne od mnogih dejavnikov – vključno z medijsko izpostavljenostjo, tržno dostopnostjo in možnostmi kampanj – in nikakor ne morejo odsevati kakovosti ali pomena dela, ki ga organizacije opravljajo. Prav tako izbora ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na participativno naravo proračuna, saj bi ta zahteval participativne in transparentne postopke, v katere so vključeni različni deležniki, in ne more biti predmet odločitve izvršilne oblasti.

– Tveganje za nadaljnje razslojevanje sektorja

Posebej zaskrbljujoče je, da številne organizacije, ki delujejo na področjih, kot so varstvo okolja, človekove pravice in posebej pravice otrok, razvoj demokracije, pravna država in aktivno državljanstvo, v točkovanju niso prepoznane kot prioritetne – čeprav se prepoznava pomen njihovega dela v številnih nacionalnih in evropskih strateških dokumentih. Ob tem naj poudarimo, da še vedno ni bil objavljen že v začetku leta 2024, po razveljavitvi prejšnjega razpisa, obljubljeni Javni razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju, ki bi vsaj deloma pokril nekatera prej navedena področja.

Menimo, da je takšen pristop nevaren, saj lahko dolgoročno osiromaši raznolikost in kakovost sektorja ter ogrozi razvoj organizacij, ki s strokovnim in družbeno angažiranim delom – pogosto brez zaposlenih in z omejenimi sredstvi – naslavljajo pereče in urgentne izzive družbe.

Verjamemo, da si želite kot ministrstvo prispevati k stabilnemu in pravičnemu razvoju civilne družbe v Sloveniji. Zato vas vljudno pozivamo, da še enkrat preučite predlagana razpisna merila ter zagotovite uravnotežen, strokovno utemeljen in vključujoč pristop, ki bo upošteval raznolikost in kompleksnost nevladnega sektorja. Naš skupni cilj mora ostati krepitev kakovosti, dostopnosti in trajnosti prostovoljstva v vseh njegovih oblikah – ne le v tistih, ki so trenutno donatorsko podprte.

Zahvaljujemo se vam za vaš čas in razumevanje ter upamo, da bo naš glas slišan v dobro vseh, ki delujemo v tem pomembnem družbenem segmentu.

S spoštovanjem,                                                                                                            Ljubljana, 16. 6. 2025

Franci Zlatar, izvršni direktor

Slovenske filantropije