Na okrogli mizi Dostopne volitve 2026, ki jo je Zavod RISA pripravil v okviru projekta UNITY, so predstavniki politike, stroke, organizacij oseb z oviranostmi in lokalne skupnosti poudarili, da volilna pravica v praksi še vedno ni enako dostopna vsem državljankam in državljanom. Razprava je pokazala, da največje ovire pogosto niso le fizične, temveč predvsem informacijske in komunikacijske: nerazumljiva gradiva, nepregledni postopki, nedostopna soočenja ter pomanjkanje jasne in spoštljive podpore.

Sodelujoči so se strinjali, da morajo biti volilna gradiva pripravljena v lahkem jeziku in drugih dostopnih oblikah, postopki na voliščih pa jasni, razumljivi in predvidljivi. Poudarili so tudi, da dostopnost ne sme biti odvisna od dobre volje posameznega okolja, temveč mora biti sistemsko urejena, finančno podprta ter usklajena med državo, lokalnimi skupnostmi, Državno volilno komisijo in nevladnimi organizacijami.

Na dogodku, ki se je odvil v četrtek, 12. marca 2026, v MKC Slovenj Gradec, so sodelovali Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj ter kandidat za poslanca (SD); Alenka Helbl, kandidatka za poslanko (SDS); Anton Petrič, strokovni delavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ob podpori tolmačke slovenskega znakovnega jezika; Boštjan Gorenšek, kandidat za poslanca (NSi, SLS, Fokus); Iztok Suhadolnik, predsednik Zveze Sonček in pomočnik direktorja zveze; Jure Strah, kandidat za poslanca (Levica, Vesna); Ladislav Lovrenčič, kandidat za poslanca (Resni.ca); Martina Šisernik, podžupanja Mestne občine Slovenj Gradec; Nejc Gašper, kandidat za poslanca (Pirati); Saša Lesjak, vodja dostopnosti pri Zavodu RISA; Suzi Kvas, generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije; Špela Havle, kandidatka za poslanko (Levica, Vesna); Nejko Perko, ambasador lahkega branja; ter v drugem delu tudi Mateja Breznik, prostovoljka pri Zavodu RISA. Okroglo mizo je moderirala Alenka Miler Gorenšek.

Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA, je v uvodnem nagovoru poudarila, da dostopne volitve niso obrobno vprašanje, temveč temelj demokratične družbe, ki mora omogočiti enakovredno sodelovanje vsem ljudem.

Nejko Perko, ambasador lahkega branja, je opozoril, da so volitve pomembne, vendar morajo biti volilna gradiva pripravljena bistveno bolj preprosto in razumljivo, v lahkem jeziku, da jih ljudje lahko zares razumejo.

Suzi Kvas, generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije, je poudarila, da volitve ne smejo biti le formalno dostopne, ampak morajo biti dostopne tudi v praksi. Pri tem je izpostavila pomen prilagojenih gradiv, indukcijskih zank za naglušne, ustrezne podpore slepim in slabovidnim ter usposobljenih strokovnih delavcev v okoljih, kjer ljudje potrebujejo pomoč pri razumevanju volilnega procesa.

Alenka Helbl, kandidatka za poslanko (SDS), je poudarila, da bi morala biti vsa volišča dostopna ljudem z različnimi oviranostmi. Ob tem je opozorila, da morata država in lokalna raven zagotoviti tudi konkretno podporo in sredstva, če želimo, da se spremembe res uresničijo v praksi.

Saša Lesjak, vodja dostopnosti pri Zavodu RISA, je izpostavila, da kognitivna dostopnost ne pomeni zgolj tega, da informacije obstajajo, temveč da jih ljudje lahko najdejo, razumejo in uporabijo. Dodala je, da morajo biti dostopni tudi sami postopki, saj mora človek vedeti, kaj ga čaka, kam mora iti, kaj mora storiti in kakšno podporo lahko pričakuje.

Ladislav Lovrenčič, kandidat za poslanca (Resni.ca), je opozoril, da je treba najprej jasno opredeliti problem, šele nato je mogoče iskati učinkovite rešitve. Po njegovem mnenju mora biti politik most med lokalno skupnostjo in državo ter govoriti na način, ki je ljudem razumljiv.

Iztok Suhadolnik, predsednik Zveze Sonček in pomočnik direktorja zveze, je poudaril, da je volilna pravica vprašanje dostojanstva in enakosti. Opozoril je na pomen gradiv v lahkem branju ter na nujnost konkretnega sodelovanja med nevladnimi organizacijami, občinami in Državno volilno komisijo.

Boštjan Gorenšek, ambasador lahkega branja in kandidat za poslanca (NSi, SLS, Fokus), je izpostavil, da morajo biti volitve dostopne tako fizično kot informacijsko. Poudaril je, da bi morali politični kandidati in stranke svoje programe in predstavitve pripravljati tudi v lahkem branju ter ljudem zagotavljati jasne in razumljive informacije prek različnih kanalov, tudi lokalnih glasil.

Martina Šisernik, podžupanja Mestne občine Slovenj Gradec, je poudarila, da mora občina skupaj s svetom za invalide, organizacijami in občinsko volilno komisijo skrbeti za dostopna volišča in razumljive informacije že pred samimi volitvami. Opozorila je, da lokalna skupnost ne sme ustvarjati novih ovir.

Jure Strah, kandidat za poslanca (Levica, Vesna), je dejal, da ni dovolj zgolj ustvariti dostopne pogoje, ampak je treba ljudi tudi opolnomočiti, da se zavedajo pomena volitev in na njih dejansko sodelujejo. Dostopnost po njegovem ne bi smela biti odvisna od dobre volje posamezne občine, zato so potrebni jasni državni standardi.

Špela Havle, kandidatka za poslanko (Levica, Vesna), je poudarila, da je treba po spremembi zakonodaje urediti še dejansko obveščenost ljudi. Izpostavila je pomen upoštevanja priporočil Zagovornika načela enakosti in Varuha človekovih pravic ter uporabo digitalnih orodij, ki povečujejo dostopnost.

Nejc Gašper, kandidat za poslanca (Pirati), je opozoril, da lahko digitalna orodja, internet in pretvorba besedila v govor pomembno prispevajo k večji dostopnosti, vendar ljudje brez jasnih in preglednih informacij težko sprejemajo odločitve. Po njegovih besedah demokracija temelji prav na tem, da imajo ljudje dostop do razumljivih informacij.

Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj ter kandidat za poslanca (SD), je izpostavil, da lahko lokalna skupnost v sodelovanju z invalidskimi organizacijami korak za korakom odpravlja konkretne ovire, pri čemer mora država zagotoviti ustrezno finančno podporo. Dostopnost se po njegovem začne pri zelo praktičnih ukrepih, kot so rampe, dvigala, indukcijske zanke, taktilne oznake in premišljeno urejanje prostora.

Anton Petrič, strokovni delavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je poudaril, da za gluhe fizični dostop do volišča pogosto ni glavni problem. Kot bistveno večjo oviro je izpostavil nerazumljivost predvolilnih informacij, soočenj in medijskih vsebin, zaradi česar je bistveno težje sprejeti informirano odločitev.

Poseben poudarek dogodka je prispevala osebna izkušnja Mateje Breznik, ki je opisala, kako pomemben in ganljiv trenutek je bil za njeno hčerko, ko je po spremembi zakonodaje prvič lahko odšla na volitve. Ta izkušnja je jasno pokazala, da dostopne volitve niso le tehnično vprašanje, temveč vprašanje dostojanstva, enakosti in pripadnosti skupnosti.

Po razpravi je ekipa Zavoda RISA pripravila simbolno volišče in izvedla simulacijo volitev, s katero so udeleženci na praktičen način preizkusili potek glasovanja in razmišljali o tem, katere prilagoditve so pri volilnem procesu zares pomembne.

Okrogla miza je bila prvi del dvodnevnega dogodka. Drugi del je potekal v petek, 13. marca, pod naslovom Dostopna kultura in zgodovina. Udeleženci so se z avtobusom odpeljali v Ljubljano, kjer so si ogledali razstavi v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter v Narodni galeriji. Osebje obeh institucij je pripravilo prilagojeno vodenje za osebe z različnimi oviranostmi, kar je udeležencem omogočilo polnejše, bolj razumljivo in vključujoče doživljanje kulturnih vsebin.

Razprava je pokazala, da dostopne volitve niso vprašanje ene skupine, temveč preizkus kakovosti demokracije kot celote. Kar je bolj jasno, razumljivo in dostopno za ljudi z največ ovirami, je praviloma boljše za vse.

Dogodek je hkrati potrdil, da rešitve obstajajo. Potrebni so jasni standardi, medinstitucionalno sodelovanje, vključevanje uporabnikov ter dosledna priprava informacij v dostopnih oblikah. Končno sporočilo dogodka je bilo jasno: od besed je treba preiti k dejanjem – volilna pravica mora biti v praksi dostopna vsakomur.

Dogodek je bil pripravljen v okviru projekta UNITY, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa CERV – Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV), ukrep CIV.