»Prostovoljec sem postal, ker sem si želel popestriti svoje vsakdanje življenje. Po dogovoru s socialno delavko na Centru za duševno zdravje odraslih v Logatcu sem se odločil, da obiščem Hišo Sadeži družbe. Tako sem pred dvema letoma in pol prvič prestopil prag te hiše. Prišel sem na kuharsko delavnico in že z naslednjim obiskom sem delavnico tudi pomagal voditi. Od takrat organiziram in vodim mesečne veganske kuharske delavnice ter v tem uživam. Prostovoljstvo mi daje smisel – rad pomagam ljudem in rad vidim, da so ljudje zadovoljni.

Sodeloval sem tudi z Rdečim križem Ljubljana. Bil sem prostovoljec na projektu Izmenjevalnica, kjer smo v zameno za prehranske in higienske izdelke obiskovalcem ponudili rabljena oblačila.

V Hiši Sadeži družbe sem trenutno na usposabljanju v sklopu zaposlitvene rehabilitacije. Pomagam pri organiziranju dogodkov, promociji, pomagam otrokom pri učni pomoči in vodim delavnice. Prostovoljstvo mi je pomagalo, da sem vstal s kavča in začel delati reči, ki so pomembne za družbo in lokalno skupnost. Brez Slovenske filantropije bi še vedno ždel doma in zapravljal čas. Pomembna se mi zdi skupnost, ki smo jo zgradili v naši Hiši. Važno se mi zdi, da imam tu ljudi, ki jim lahko zaupam in s katerimi se lahko pogovorim, če sem v stiski. Delo v Hiši je pestro, včasih moram stopiti iz svoje cone udobja, a sem na koncu vedno zadovoljen.«

Tomaž Kek

Prostovoljstvo in (duševno) zdravje

V letu 2024 je bilo v Sloveniji v uradnih evidencah zabeleženih 203.786 prostovoljcev. Če bi prostovoljsko delo opravljali sočasno, bi skupaj zapolnili več kot 132 Gallusovih dvoran Cankarjevega doma v Ljubljani in zasedli skoraj 14 koncertnih dvoran Arene Stožice. Skupaj smo v lanskem letu opravili kar 8.560.250 ur prostovoljskega dela, kar je več kot 977 let neprestanega (24-urnega) dela posameznika (Prostovoljstvo | GOV.SI, 2024).

V lanskem letu je bil po podatkih torej vsak deseti Slovenec prostovoljec in skupaj smo ogromno prispevali k prijetnejši, bolj povezani in prijaznejši družbi. Prostovoljstvo pa nima izjemnega pomena le za družbo, ampak tudi za prostovoljca samega. Da je prostovoljstvo dobro za nas same, občutimo vsi, ki z veseljem podarimo nekaj ur za dobro delo in ta občutek je tudi delni razlog, da z našim prostovoljskim delom nadaljujemo. Pozitivne učinke na zdravje prostovoljcev pa beležijo tudi mnoge strokovne raziskave. Prostovoljci, ki prostovoljsko delo opravljajo redno, v primerjave s tistimi, ki ga ne (vsaj 100 ur letno oz. dve uri tedensko v primerjavi z nič urami), doživljajo pozitivne vplive na:

fizično zdravje – več fizične aktivnosti, manj fizičnih omejitev ter nenazadnje nižjo stopnjo umrljivosti, in na

psihosocialno stanje – več pozitivnih občutkov, optimizma, občutka smisla v življenju in manj simptomov depresije, tesnobe, občutkov brezupnosti ter osamljenosti (Kim idr., 2020; Casiday idr., 2008; Prostovoljstvo v Sloveniji, 2021; Nichol idr., 2024).

Več pozitivnih učinkov na zdravje strokovnjaki beležijo pri prostovoljcih, ki jih močno motivirajo altruistični dejavniki, kot je želja po pomoči drugim; v primerjavi s tistimi, ki prostovoljska dela opravljajo primarno za svojo korist, npr. razvoj kariere (Yeung idr., 2017).

Pozitivni učinki prostovoljstva na zdravje pa se ne povečujejo s količino prostovoljskih ur, ki jih posameznik opravi. Tako kot pri drugih področjih življenja je tudi pri prostovoljstvu pomembna zmernost in zavedanja tega, koliko časa imamo na voljo, koliko energije imamo in kako se na splošno počutimo v danem trenutku. Na dolgi rok lahko dobro delamo, le če poskrbimo, da se tudi sami dobro počutimo, saj enako kot na drugih področjih tudi ob prevelikem obsegu prostovoljskega dela lahko pride do izgorelosti. Izgorelost manj izkušajo prostovoljci, ki jih za prostovoljstvo motivira pridobivanje novih znanj, spretnosti in sposobnosti ter prostovoljci, katerim so pomembne že omenjene vrednote altruizma in humanitarnosti, torej katerim je pomembno, da lahko pomagajo pomoči potrebnim (Morse idr., 2022).

Pri dejavnikih, ki so pomembni pri vplivu prostovoljstva na zdravje prostovoljcev, pa je nujno pisati tudi o kvalitetnem mentorstvu prostovoljcem. Mentorji prostovoljstva so v tem procesu ključne osebe, ki prostovoljca sprejmejo, spoznajo, usmerijo v delo, ki je najbolj primerno za vsakega posameznika in ga motivirajo, navdihujejo, opremijo s potrebnimi znanji in izkušnjami ter jim nudijo oporo na vsakem koraku prostovoljstva. Nepogrešljivost mentorjev kažejo tudi strokovne raziskave, ki ugotavljajo, da so opisani pozitivni vplivi na (duševno) zdravje prostovoljcev večji pri tistih prostovoljcih, ki imajo mentorja, na katerega se lahko obrnejo. Nenazadnje pa mentorstvo ne vpliva le na dobro počutje prostovoljcev, ampak tudi na to, da prostovoljci ostanejo v posamezni organizaciji (Prostovoljstvo v Sloveniji, 2021).

Na podlagi zgoraj opisanih obširnih in pomembnih pozitivnih vplivov prostovoljstva na zdravje prostovoljcev tudi strokovne raziskave zaključujejo, da je prostovoljstvo dejavnost, ki bi jo morale kot način socialnega predpisovanja spodbujati javnozdravstvene in izobraževalne institucije ter nenazadnje tudi odločevalci kot način zdravega življenja (Yeung idr., 2017). V Sloveniji pomen prostovoljstva in kulture za duševno zdravje aktivno promovira projekt “Kultura za duševno zdravje”, financiran s strani Ministrstva za javno upravo. Projekt naslavlja izzive nizke ozaveščenosti in premalo izkoriščenega potenciala kulture, umetnosti in prostovoljstva pri podpori duševnemu zdravju. V partnerskem konzorciju, ki ga sestavljamo Društvo Asociacija, Zavod Carnica, Slovenska Filantropija, Zavod Mesto žensk in Zavod Projekt človek verjamemo, da čezsektorsko sodelovanje ter krepitev kompetenc NVO-jev lahko spodbudi dobro počutje posameznikov in skupnosti ter prispeva k razvoju bolj vključujoče in odporne družbe.

Avtorica: Anja Javorič, Slovenska filantropija

*Besedilo je bilo prvotno objavljeno v internem glasilu ŠENT-a, Slovenskega združenja za duševno zdravje. Dostopno je na povezavi: https://www.sent.si/fck_files/programi/S_ENT_Glasilo_s_t.02_25%20objava.pdf 

Viri

Casiday, R., Kinsman, E., Fisher, C., & Bambra, C. (2008). Volunteering and Health: What Impact Does It Really Have?

Kim, E. S., Whillans, A. V., Lee, M. T., Chen, Y., & VanderWeele, T. J. (2020). Volunteering and Subsequent Health and Well-being in Older Adults: An Outcome-wide Longitudinal Approach. American journal of preventive medicine, 59(2), 176–186. https://doi.org/10.1016/j.amepre.2020.03.004

Morse, J. L., Dik, B. J., Shimizu, A. B., & Reed, K. A. (2022). Volunteerism and Burnout: Does Satisfaction of Motives for Volunteering Protect Against Symptoms? VOLUNTAS: International Journal of Voluntary and Nonprofit Organizations, 33(2), 229–241. https://doi.org/10.1007/s11266-020-00257-y

Nichol, B., Wilson, R., Rodrigues, A., & Haighton, C. (2024). Exploring the Effects of Volunteering on the Social, Mental, and Physical Health and Well-being of Volunteers: An Umbrella Review. VOLUNTAS: International Journal of Voluntary and Nonprofit Organizations, 35(1), 97–128. https://doi.org/10.1007/s11266-023-00573-z

Prostovoljstvo | GOV.SI. (2024, januar 1). Portal GOV.SI. https://www.gov.si/teme/prostovoljstvo/

Prostovoljstvo v Sloveniji: Psihološki pogledi in raziskave. (2021). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts). https://doi.org/10.4312/9789610605096

Yeung, J. W. K., Zhang, Z., & Kim, T. Y. (2017). Volunteering and health benefits in general adults: Cumulative effects and forms. BMC Public Health, 18(1), 8. https://doi.org/10.1186/s12889-017-4561-8