Slovenska filantropija je koordinatorica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, ki združuje 2094 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom (javnih zavodov). Gre za največjo vsebinsko mrežo na področju prostovoljstva v Sloveniji, ki članicam nudi podporo pri vzpostavljanju prostovoljskih programov. Med drugim dejavnosti mreže obsegajo informiranje članic in javnosti, krepitev prostovoljske kulture na ravni celotne države, organizacijo vsakoletnih vseslovenskih prostovoljskih dogodkov, usposabljanje oseb za razvijanje in podporo prostovoljcem na različnih področjih, aktiviranje prostovoljskih organizacij v času kriz, ko so potrebe po prostovoljcih na terenu največje, in številne druge aktivnosti, brez katerih se Slovenija danes ne bi uvrščala v svetovni vrh razvitosti prostovoljstva in prostovoljske kulture, ki nam jo zavidajo številne države.

Slovenska mreža prostovoljskih organizacij deluje od leta 2003, ko je nastala kot odgovor na porast prostovoljstva v Sloveniji in pomanjkanja sistemske podpore prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam. Mreža prostovoljskih organizacij je prav po zaslugi Sklada za razvoj nevladnih organizacij, ki ji je omogočil stabilno financiranje, dobila priložnost prispevati k razvoju organiziranega prostovoljstva.  

Pri tem pa ne gre zgolj za mrežo prostovoljskih organizacij. Sklad za razvoj nevladnih organizacij je od leta 2019 omogočil (so)financiranje delovnih mest mentorjev in koordinatorjev prostovoljstva v okoli 200 prostovoljskih organizacijah in javnih zavodih, ki so v tem času krepili temelje kakovostnega prostovoljstva v organizacijah in družbi. Gre za zaposlene, ki so posebej usposobljeni za delo s prostovoljci, ki se pri svojem delu soočajo z zahtevnimi situacijami in opravljajo svoje delo v težkih pogojih - pogosto z ranljivimi osebami, ki so jih državni instrumenti pustili na cedilu. 

Med organizacijami, ki so prejeli sredstva iz Sklada, najdemo izpostave Rdečega križa Slovenije, Slovensko Karitas, gasilske zveze in društva, Slovensko društvo Hospic, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Zvezo društev upokojencev Slovenije, UNICEF, Kralje ulice, Planinsko zveza Slovenija, ŠENT, Zavod Sopotniki, Olimpijski komite Slovenije, Zvezo tabornikov Slovenije, Društvo SOS telefon, … če omenimo samo nekaj najbolj prepoznavnih. 

Sploh si ne moremo več predstavljati vsega, kar nam v vsakdanjem življenju nudijo in omogočajo prostovoljske organizacije v družbi - pomagajo ranljivim skupinam, rešujejo ljudi iz nevarnih situacij v gorah, jamah in ob požarih, v lokalnih okoljih bogatijo življenja s turistično, kulturno ponudbo in prostočasnimi aktivnostmi, preprečujejo osamljenost med starejšimi, itd. 

Slovenija je skozi desetletja razvila močan model organiziranega prostovoljstva, ki je zgled tudi za tujino. Sklad za razvoj NVO pomaga ohranjati in plemenititi zavidljivo tradicijo prostovoljstva. V Sloveniji je bilo samo po uradnih podatkih lani aktivnih 228.999 prostovoljcev, ki so opravili 8.607.705 ur prostovoljskega dela v vrednosti dobrih 85 milijonov evrov. Prostovoljstvo ustvarja povezano, solidarno in na krize odporno državo. Pri ukinjanju Sklada za NVO ne gre toliko za nas nevladnike, kolikor bo na področjih solidarnosti in odpornosti izgubila država. 

Slovenska filantropija kot koordinatorica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij nasprotuje ukinjanju Sklada za razvoj NVO. To seveda ne pomeni, da nasprotujemo skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni otrok. Prav nasprotno – verjamemo, da je nujno zagotoviti sistemsko rešitev tako za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi kot za razvijanje prostovoljstva. Nenazadnje je v srčiki obeh empatija in solidarnost – kar se kaže tudi v tem, da so sredstva za zdravljenje redkih bolezni otrok doslej zbirali predvsem – prostovoljci. 

Prostovoljske in nevladne organizacije si bodo še naprej prizadevale biti glas manj slišanih in zapostavljenih družbenih skupin, ki so v sistemskih rešitvah spregledane. V konstruktivnem duhu zato vladi predlagamo, da namesto preusmerjanja sredstev od določenih ranljivih skupin k drugim razmisli o alternativnih možnostih financiranja, kot je na primer povečanje odmernega odstotka dohodnine; kar vključuje tudi demokratično pravico državljanov, da sami odločajo o porabi javnega denarja.