V sredo, 3. decembra 2025, smo uspešno izpeljali 15. Slovenski kongres prostovoljstva! Osrednja tema kongresa je bila mentorstvo v prostovoljstvu. Dogodka v Hotelu Exe Lev v Ljubljani se je udeležilo okoli 140 gostov. Občinstvo najprej pozdravili uvodni govorci.
"Drage prostovoljke in prostovoljci, drage mentorice in mentorji velika čast je stati pred vami – pred ljudmi, ki s svojim delom vsak dan dokazujete, kako živa je solidarnost v naši družbi. Iz srca hvala za vašo predanost, vztrajnost in srčnost. /…/ Prostovoljstvo je nežno, a izjemno trdno tkivo, ki povezuje našo skupnost – od vrtcev do občin, od kulturnih ustanov do delovnih okolij. Če želimo, da ostane močno, ga moramo negovati in razvijati na vseh ravneh."
"Na Ministrstvu za javno upravo se dobro zavedamo, da je prostovoljstvo pomemben temelj za gradnjo solidarne, vključujoče in odporne družbe. Zato si prizadevamo, da bi prostovoljske organizacije in posamezniki, ki jim dajete življenje, imeli stabilno podporno okolje, v katerem lahko razvijate svoje poslanstvo. /…/ Z namenom sistemske podpore prostovoljstvu smo na Ministrstvu za javno upravo, v sodelovanju s Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij in drugimi deležniki, pripravili Strategijo razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do leta 2030, ki je prvič oblikovana kot samostojni strateški dokument na tem področju."
"Moja prva zelo konkretna izkušnja s prostovoljci kot predsednik vlade je bila v času poplav. Takrat je država priskočila skozi svoje mehanizme na pomoč takoj in odločno, ampak že naslednji dan se je pokazalo, da brez vključitve prostovoljnih organizacij in drugih nevladnih organizacij enostavno ne moremo zadovoljiti vseh potreb prebivalstva na terenu. /.../ Mentorstvo je pomembno v vseh organizacijah – gospodarstvu, javni upravi, v prostovoljstvu pa še toliko bolj. Naprej ne prenašate le znanja, ampak predajate tudi vaše poslanstvo in vaše srce. Zato ste mentorji v prostovoljnih akcijah tako zelo dragoceni za celotno družbo. Prihodnost bo z dobrimi mentorji bolj varna. Ne smemo se slepiti, da lahko država poskrbi čisto sama za vsakega posameznika, je pa dolžnost države, da poskrbi za vašo mrežo, ki zajame tudi posameznike, ki sicer žal padejo skozi. Najlepša hvala iz vsega srca za vaše predano delo."
"Če se vprašamo, katerih dobrin nam danes v našem bogatem svetu najbolj primanjkuje, bi med te gotovo sodile sočutje, strpnost, solidarnost, mirno in produktivno sožitje človečnosti. Ta del človeka se nam je nekako izmuznil z razvojem neoliberalnih produkcijskih odnosov, nepravične delitve dobrin, tehničnega napredka in drugih značilnosti našega časa. Človečnost stopa na plan naših razmišljanj tudi zato, ker so institucije, ki smo jih ustvarili, da bi nam zagotavljale osnovno varnost in dobrine, vse bolj disfunkcionalne. Vse bolj očitna je potreba, da civilna družba oz. ljudje kar tako, proaktivno, storimo nekaj za dobrobit svojih skupnosti. Med to nekaj sodijo tudi prostovoljske dejavnosti. Vendar moram pri tem opozoriti, da se logika, vrednote in delovanje tržnega gospodarstva vse bolj širijo tudi v prostovoljsko sfero. Prav zato je v prostovoljstvu še toliko bolj pomembna vloga mentorjev. Paziti moramo, da njihovega delovanja ne omejimo s pravili in tehnikami, temveč naj njihova vodila izhajajo iz refleksije družbenih dogajanj ter poudarku na empatiji in solidarnosti, ki ju je težko ujeti v priročnike. Mentorji, delujte kot učitelji, svetovalci in ambasadorji vzajemne podpore in pomoči, socialne odgovornosti in človečnosti."
Sledili so vsebinski prispevki: Pomen mentorstva za kakovostno prostovoljstvo in gradnjo povezane skupnosti
Po delu udeležencev za omizji, med katerim so se prisotni spoznali in razpravljali o pomenu mentorstva, je sledil odmor za kavo in rogljiček. Med odmorom smo si lahko ogledali razstavo del prostovoljke Slovenske filantropije Nadje Dodlek, ki za Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij ustvarja krasne grafike za promocijo prostovoljstva.
Sledile so predstavitve dobrih praks mentorstva:
Prvič v zgodovini kongresov prostovoljstva sta direktor Franci Zlatar in namestnica vodje programa prostovoljstvo Vesna Strlič podelila plakete Potrjena kakovost organiziranega prostovoljstva.
Prejele so jih organizacije:
Udeleženci kongresa so se nato znova po omizjih lotili pomembnih tem v prostovoljstvu: razvoj kakovostnega mentorstva, usposabljanje prostovoljcev, prostovoljstvo in mladi, nagrajevanje prostovoljcev, odpornost mentorjev, pridobivanje prostovoljcev ter motiviranje in ohranjanje prostovoljcev. Izsledke so zapisali na plakate in se pred zadnjim delom okrepčali s kavo.
Sledila je okrogla miza Mentorji kot ključni del prostovoljskih programov: kako zagotoviti sistemsko podporo in financiranje?, ki jo je vodila Tjaša Arko s Slovenske filantropije.
Vita Jugovar in Eva Krajnc-Zagrušovcem o vlogi mentorjev pri njunih prostovoljskih izkušnjah: Zanju je bilo vodstvo mentorja/-ice neprecenljiva izkušnja, ki je omogočila strokovni napredek in osebni razvoj. Od napotitev na ustrezne delavnice, uvajanj v procese, do pomoči pri odkrivanju osebnih potencialov in vzpodbude za lotevanje novih stvari.
Tjaša Arko: Sami sta v vlogi prostovoljk in sedaj tudi že v vlogi mentoric ostalim prostovoljcem. Kako bi to dvoje primerjali?
Pridobili sta določene izkušnje in znanja, ki jih znata predajati naprej, hkrati pa cenita, da imata še vedno svojo mentorico za podporo in občutek, da v določenih situacijah nista sami. Izpostavili, da so tudi za mentoriranje potrebne posebne veščine. Ni nujno, da nekdo, ki ima določene izkušnje, zna svoje znanje uspešno prenašati dalje.
Nina Brodnik, ŠENT, o vlogi mentorja: Mentorji poskrbijo, da so prostovoljci ustrezno usposobljeni ter da je zagotovljena kontinuiteta dela z uporabniki (prostovoljci lahko prihajajo in odhajajo). Omenjeno je še posebej odločilno pri delu z ranljivi skupinami (npr. z osebami s težavami v duševnem zdravju).
Sebastjan Hočevar, kreativni vodja, Kreativna zadruga: Razpis za profesionalizacijo prostovoljstva z mentorstvom nam omogoča izobraziti mentorje, je pa pri tem premalo časa za vzpostavljanje odnosov in vezi.
Tjaša Arko: Organizacije so v vprašalniku izpostavile, da je pri razpisu za profesionalizacijo prostovoljstva problematično premalo fleksibilnosti - mentorstvo je včasih razporojeno med več ljudi. Problematično je tudi, da se financirajo samo stroški dela, da je čas financiranja prekratek ter da zato ne omogoča trajnosti.
Jure Trbič, državni sekretar Ministrstva za javno upravo: Razpis za profesionalizacijo je financiran iz sklada, ki je poseben namenski sklad za razvoj organizacij, kar ne predvideva kontinuiranega plačevanja delovnih mest. Usmeritev je tudi takšna, da se ta sredstva ponudijo čim več organizacijam, zato je trajanje omejeno. Na vprašanje, ali spomladi načrtujejo nove razpise, je odgovoril nikalno.
Tjaša Arko: Slovenska filantropije v svojih različnih enotah in programov vključuje 600 prostovoljcev. Kako se financira delo mentorjev?
Franci Zlatar: Mentorstvo je organizirano na različnih nivojih. Prizadevamo si, da financiranje za mentorje zagotavljamo že v programih. Vendar je vloga mentorja izjemno pomembna - en mentor ali koordinator pogosto ni dovolj. V času begunskih kriz, ko je bilo zelo velika dela z ogromno ljudmi, ki so prihajali, je imel posamezni mentor tudi po 130 prostovoljcev, kar je veliko preveč. Na drugi strani imamo pa tudi večgeneracijske programe, kjer mentorstvo opravljajo strokovni delavci. Pred dvema letoma smo na MJU-jev razpis prijavili tudi mentorico v Mariboru, kar je močno dvignilo prostovoljstva v pisarni.
Hkrati želim poudariti potrebo po sistemskem okolju, ki bolj spodbuja podjetja k donacijam in drugim načinom financiranja. Prostovoljske organizacije ne moremo biti 100% financirane s strani države, vsi drugi viri pa so v Sloveniji zelo omejeni.
Tjaša Arko: Zakaj ste se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili podpirati mentorstvo in zakaj ste izbrali tak način financiranja, ki krije del stroškov?
dr. Luka Omladič: Na polju tega zakona so vse prostovoljske dejavnosti, ki jih organizirajo društva upokojencev, domovi za starejše in podobne organizacije. V delovanju prostovoljstva v našem sektorju je izredno pomembno, da so ljudje, ki se vključujejo kot prostovoljci, kompetentni in usposobljeni za to delo. Pri tem pa vidimo zelo pomembno vlogo mentorjev.
Na področju dolgotrajne oskrbe je velik problem pomanjkanja kadrov. Ena nalog vlade je bila plačni zagon. Pri tem smo preizkušali, kaj se da narediti za problem delovne sile še poleg samih plač. Kaj so ukrepi, ki bi lahko izboljšali delovne pogoje v domovih za starejše? Eden izmed teh je spodbujanje prostovoljstva in kvalitetno mentorstvo.
Barbara Purkhart - direktorica DSO Fužine
"Sem po srcu prostovoljka. Vidim veliko pridobitev s tem, da sodelujemo s prostovoljci. Čeprav sem direktorica, sem mentorica štirim prostovoljcem. Kot prostovoljka sem začela pred 31 leti kot študentka socialne pedagoginje. Potem sem delala na ŠENT-u in sem tam mentorirala svoje prve prostovoljce. Vem, kako pomemben je individualni pristop. /.../ Prostovoljci ne smejo opravljati dela redno zaposlenih, temveč skrbijo za nadstandard. V DSO-jih ljudje potrebujejo predvsem pozornost in čas, kar si redno zaposleni težko vzamejo v meri, kot bi si želeli. Želim poudariti, da imajo odprta vrata za sodelovanje pri nas, v DSO Fužine, tudi druge prostovoljske organizacije, s katerimi se lahko povežemo."
Razpis, na katerem sami sicer niso uspeli pridobiti sredstev, je izpostavila kot zelo vzpodbuden korak, kot možnost za izboljšave pa je izrazila potrebo po tem, da bi razpis bolje upošteval realne situacije (npr. razpis je predpostavljal, da ima javni zavod vsaj 50 prostovoljcev, ampak sami jih niso uspeli toliko nabrati, kljub temu da se ima sama za zelo izkušeno mentorico; niso pa želeli prikazovati lažnih informacij).
Sekretar Omladič komentiral zgornje: Sistemska zakonodaja bo oblikovana z upoštevanjem dobrih in slabih praks, ki se bodo pokazale pri izvajanju začasnega zakona.
Vprašanje iz publike:
Kaj pa zdravstveno varstvo? Imamo prostovoljce, veliko ur, vključujemo mlade, potrebujemo pa finančna sredstva. Rabimo konkretne odgovore.
Sekretar Trbič: Kot predstavnik MJU-ja je za spodbujajne prostovoljstva povsod, vendar je za to pristojno Ministrstvo za zdravje.
Urban Lečnik Spaić (Zveza tabornikov Slovenije): Poziv k temu, da bi se ustvaril status prostovoljca (po vzoru statusa športnika ali kulturnika), ki bi k večji angažiranosti vzpodbujal mlade prostovoljce (eden izmed njihovih izzivov je namreč čas).
Prireditev je z nekaj zaključnimi mislimi sklenil karizmatični voditelj Viktor Kollár, nato pa smo se še prijetno pogostili in se razšli v upanju, da bomo prihodnje leto znova soustvarjali solidarne skupnosti!
Cesta Dolomitskega odreda 11
1000 Ljubljana
info@filantropija.org
01 433 40 24
www.filantropija.org
Vsak delavnik od 8h do 16h
Prostovoljstvo na facebooku:
Pridruži se nam na družabnem omrežju!
Spletna stran www.prostovoljstvo.org je projekt Slovenske filantropije, koordinatorke Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Na enem mestu posameznikom, prostovoljskim organizacijam in širši javnosti predstavljamo vse pomembne novice na področju prostovoljstva. Z razvitim informacijskim sistemom povezujemo zainteresirane prostovoljce in prostovoljske organizacije. Vsebine novic, dogodkov in prostovoljskih del prispevajo članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij.
IŠČI
