Print header

Zaključki Karavane prostovoljstva s priporočili

13.06.2011

Mestni muzej Ljubljana, 20. do 25. maj 2011

Karavana prostovoljstva ja trajala 5 dni z 11 razpravami v Mestnem muzeju Ljubljana, z dvema konferencama v Kopru in Mariboru in še s 17 okroglimi mizami po drugih slovenskih krajih, kjer so obravnavali sistemsko ureditev prostovoljstva in kjer so se prav tako predstavljale prostovoljske organizacije. Z osrednjo predstavitvijo organizacij na Prešernovem trgu v Ljubljani, 23. maja se je po ocenah na Karavani prostovoljstva med 20. in 25. majem predstavilo okoli 350 organizacij. V okviru Mestnega muzeja se je predstavilo 53 organizacij, na Prešernovem trgu 86 organizacij, na lokalnih dogodkih pa vsaj še 230 drugih prostovoljskih organizacij. S svojimi prispevki je sodelovalo 7 strokovnjakov iz tujine, dnevno pa so v muzeju potekale tri debate s spremljevalnim programom. Karavano prostovoljstva je v Mestnem muzeju Ljubljana obiskalo 1336 obiskovalcev.

Osnovno priporočilo, ki izhaja iz debat v okviru Karavane prostovoljstva, je nujno potrebno spodbujanje partnerskega sodelovanja in podpore, tako med državo oz. lokalnimi skupnostmi in prostovoljskimi organizacijami kot tudi med samimi prostovoljskimi organizacijami. 

Že v debatah o medgeneracijskem prostovoljstvu se je izpostavilo, da bi potrebovali za zadostitev potreb, ki se pojavljajo znotraj lokalnih skupnosti, trajnejšo pomoč države in tudi občin. Zato nevladne organizacije ob nastajanju nove strategije za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje predlagajo, da strategija nujno predvidi konkretno spodbudo na nacionalnem nivoju in večjo vlogo in obveznost lokalnih skupnosti za spodbujanje in podpiranje medgeneracijskih projektov na lokalni ravni.
Organizacije, ki izvajajo programe medgeneracijskega sodelovanja želijo sodelovati z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pri pripravi programa za evropsko leto medgeneracijskega sodelovanja 2012.

Prav tako želijo nevladne organizacije sodelovati z Ministrstvom za javno upravo pri oblikovanju novih smernic za spodbujanje prostovoljstva v javni upravi.  Predlagajo, da se organizira srečanje s predstavniki občin, kjer se predstavi pomembnost prostovoljstva in načine sodelovanja s prostovoljskimi organizacijami.

Zaradi dobrih okoliščin in pogojev za širitev korporativnega prostovoljstva je potrebno storiti več za njegovo promocijo tako med prostovoljskimi organizacijami kot podjetji, pri tem pa čim bolj sodelovati tudi z mediji.

Ministrstvo za javno upravo in Slovenska filantropija sta se dogovorila da predstavijo novo evropsko pobudo za merjenje prostovoljstva  Statističnemu uradu RS, da bi začel z izvajanjem merjenje prostovoljstva v okviru periodičnih anket ob popisu delovne sile.

Predstavniki organizacij so se strinjali, da je osnovna naloga Slovenske mreže prostovoljskih organizacij v širjenju ozaveščenosti in dvigu vrednote prostovoljstva in na drugi strani konkretni pomoči prostovoljskim organizacijam. Predlagali pa so, da se več aktivnosti usmeri v redno izmenjavo izkušenj, ustanovi zbirka strokovne literature iz Slovenije in tujine, treningu trenerjev in razvoju novih oblik prostovoljstva, tudi korporativnega prostovoljstva.

Zbrani so spodbudili MJU, da pri oblikovanju strategije razvoja prostovoljskega dela delovno telo, ki bo sestavljeno iz enakega števila predstavnikov ministrstev in  prostovoljskih organizacij, intenzivno sodeluje že pri prvih nastavkih strategije ter pripravijo svoja videnja, pričakovanja in zaveze. Strategija mora resnično motivirati organizacije in posameznike, da delajo prostovoljsko. Predstavljati mora tudi načine, ki bodo prostovoljskim organizacijam omogočali trajnejše in bolj stabilno  delovanje.
Poleg tega pa pričakujejo tudi zavezo, ki bo lokalne skupnosti zavezala k spodbujanju prostovoljstva in zagotavljanju dolgoročnejšega financiranja. Razpisana sredstva s strani države in lokalnih skupnosti, ki naj bi spodbujala razvoj in širitev prostovoljstva, so razen izjem (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in nekaterih občin) kratkega roka. Tak način (so)financiranja onemogoča dolgoročnejše načrtovanje in dobro delo, zato bi bilo potrebno na tem področju spremeniti načine financiranja. Vzpostaviti bi bilo potrebno sistem, ki omogoča vsaj triletno financiranje, saj je tudi to pogoj za dobro delo organizacij. V Sloveniji se prostovoljske organizacije zaradi načina financiranja in pogojev dela fokusirajo v zadovoljevanje administrativnih zahtev in ne v delo za skupnost.

Prav tako je pri sodelovanju in pripravljanju politik potrebno upoštevati različnost v pristopih različnih organizacij, kajti ravno to je pot do storitev, ki bodo zares ponujale širok spekter aktivnosti in dvigovale kvaliteto bivanja v skupno dobro.

V razpravi o mednarodnem prostovoljstvu se je izpostavilo, da je zaradi večanja števila zainteresiranih prostovoljcev na eni strani in organizacij, ki pošiljajo prostovoljce v tujino, treba minimalne standarde mednarodnega prostovoljskega dela zapisati, sprejeti in upoštevati. Nevladne organizacije bo ob pripravi takega dokumenta povezoval Zavod Voluntariat.

Zaključki so bili že predstavljeni 25. maja ob zaključku Karavane prostovoljstva v Mestnem muzeju.  Tam je  državna sekretarka Tina Teržan predlagala, da se zaključki s priporočili predstavijo Vladi RS ter poslankam in poslancem v Državnem zboru, kar so enoglasno podprli predstavniki prostovoljskih organizacij. Prepričani so, da je to lahko še en korak k bolj spodbujevalnem okolju za razvoj prostovoljstva in za dvig vrednosti prostovoljstva v naši državi.

Zaključki s priporočili bodo objavljeni na spletni strani prostovoljstvo.org in posredovani članicam Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Prav tako bodo skupaj s poročilom o že doseženih napredkih ponovno predstavljeni na Kongresu prostovoljstva ob zaključku evropskega leta prostovoljstva, s čimer bomo znova vse deležnike opozorili in opomnili na njihove pristojnosti, zaveze in obveze.

Več

<< nazaj | Arhiv

Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se