Print header

Priznanje Živka Pregla je prejel mag. Matevž Krivic

24.05.2013

Spoštovani!

Sporočamo vam, da sta Slovenska filantropija in Mirovni inštitut na včerajšnji svečani prireditvi v Atriju ZRC podelili priznanje Živka Pregla. Letošnji prejemnik je mag. Matevž Krivic.

Priznanje je nastalo na pobudo sodelavcev in sodelavk Mirovnega inštituta, Slovenske filantropije in nekdanjega Zavoda za odprto družbo – Slovenija. Živko Pregl je bil soustanovitelj in podpredsednik Slovenske filantropije ter predsednik sveta Zavoda za odprto družbo – Slovenija. Ob lanski dvajsetletnici ustanovitve obeh organizacij, v spomin na Živka Pregla in z željo, da bi spodbujali civilnodružbene dejavnosti nevladnih organizacij, skupin in posameznikov, so pobudniki in pobudnice ustanovili priznanje, ki nosi njegovo ime. Priznanje Živka Pregla je lani prejel Irfan Beširević, letos je bilo podeljeno drugič.

Utemeljitev:
Dve nevladni organizaciji, ki sta za Priznanje Živka Pregla za leto 2012 predlagali mag. Matevža Krivica, sta v svojih utemeljitvah poudarili njegovo delovanje v preteklem letu na več področjih: mag. Matevža Krivica predlagatelji vidijo kot izjemno predanega pravnega strokovnjaka, ki svoje velikansko znanje in izkušnje posveča najbolj ranljivim družbenim skupinam, na primer ljudem, ki v Sloveniji iščejo zatočišče. Med njimi so tudi mladoletni prosilci za mednarodno zaščito brez spremstva. Matevž Krivic je znal prepoznati ogroženost otrok v izvornih državah in bistveno pomagal pri pravnem utemeljevanju pred sodišči. S svojim pravnim znanjem je pomagal delavcem migrantom, ki so jim vztrajno kršene delavske pravice. Z veliko elana svetuje in opogumlja skupino mlajših pravnic in pravnikov, ki tudi sami kot prostovoljci pomagajo in podpirajo omenjene ranljive skupine. Mag. Matevž Krivic jim je veliki vzor in navdih.
Mag. Matevž Krivic je v javnosti najbolj znan po svojem delu za »izbrisane«, kot soustvarjalec prve slovenske ustave in kot nekdanji ustavni sodnik, kot se je sam označeval v številnih publicističnih besedilih. Javno deluje od konca šestdesetih let naprej in v tem času je nakopičil toliko vrhunskega poznavanja pravne materije in toliko osebnega moralnega kapitala, da bi ga težko –če sploh- primerjali s kom drugim. V začetku sedemdesetih ga je pokojni Jaša Zlobec sicer primerjal z Don Kihotom, Don Kihotom poštenja, ki se ni bojeval z umišljenimi  mlini na veter, pač pa  je natančno detektiral točke in vozlišča družbenih problemov in konfliktov, kar je bilo za oblastne elite vedno hudo neprijetno in ogrožajoče. Naj le nekaj od tega naštejem: v osemdesetih se je mag. Krivic aktivno boril proti usmerjenemu izobraževanju, s »kritiko trojnega funkcionarja« zaostril politično polemiko, pomembno prispeval k širjenju svobode izražanja, predvsem tiskanih medijev, bil je član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, soustvarjalec volilne zakonodaje in nato ustave. Ko je bil izvoljen za člana Ustavnega sodišča leta 1991, se je javnim polemikam izogibal do konca mandata, od takrat naprej pa je spet publicist, strokovnjak, polemik, kritik, aktivist. O njegovem neverjetno  vztrajnem  delu in energiji  v zvezi z izbrisanimi in prosilci za azil, najbrž ni treba govoriti.
Matevž Krivic je nenavaden, poseben, dosleden in trmast človek; če ne bi bil tak, bi se zelo verjetno slabše pisalo stvarem, v katere verjame in ljudem, za katere si je tako prizadeval.
Marca letos je literat Miha Mazzini zapisal tole:
»Obstaja človek, ki se je pognal v boj za pravico že mlad in je bil v svojih odločitvah vedno na strani šibkejših in pomoči potrebnih. Ker je tak človek živ opomin vsem oportunistom in konformistom, seveda povzroča nelagodje.
Kar pomeni, da si v moralnem ozračju Slovenije ni pridobil ne bogastva in tudi množičnega spoštovanja ne. Evo, edini človek, pred katerim sklanjam glavo in se mu javno zahvaljujem za vse njegovo delo: Matevž Krivic. Hvala«.
Pisatelju lahko samo pritrdimo.



                                                                                                                                                         Najlepše se vam zahvaljujemo za objavo v vašem mediju!

<< nazaj | Arhiv

Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se