Print header

Zgodba prostovoljke: Vanessa

26.07.2013

Sem Vanessa in sem pravnica, prostovoljka in karateistka

Kakšni so razlogi, da si postala prostovoljka?
Že v osnovni šoli sem rada pomagala sošolcem pri učenju in nalogah. V začetku leta 2003 sem postala prostovoljka na Rdečem križu (OZ RK Maribor). Tja me je pripeljala prijateljica.

Kaj vse počneš?
Sodelujem pri učni pomoči osnovonošolcem iz socialno ogroženih družin, letovanju otrok, na taborih mladih in raznih izobraževanjih za prostovoljce. Na četrtni organizaciji RK Studenci enkrat mesečno merimo krvni tlak, sladkor in holesterol.

Kaj prostovoljstvo pomeni za tvoje družabno življenje
in službene obveznosti?
Zaradi svojega pestrega in dinamičnega urnika si čas že vnaprej organiziram tako, da sem lahko prisotna na terminsko zastavljenih zadevah – kot je učna pomoč, ki poteka dvakrat tedensko. Kadar grem na letovanje, si poskusim pravočasno splanirati dopust. Pogosto me ljudje vprašajo: “Kje najdeš čas in kak se ti da?” Načeloma to ni vprašanje časa in volje, ampak to pride samo od sebe, spoznaš, da prejemaš tisto, kar daješ.
Sam sebi osmisliš dan oziroma življenje.

Najbolj nepozabna stvar, ki si jo doživela kot prostovoljka?
Na letovanju sem naučila punce stare 15 let zlagati stvari v omaro in postiljati posteljo. Punce so bile navdušene, ko so videle, kako se da stvari zložiti in pospraviti. Čeprav je preteklo že nekaj let odkar so bile pri meni v skupini, me še vedno z veseljem ustavijo na ulici in mi rečejo: “Kako si? Nikoli ne bom pozabila, da si nas ti učila, kako se stvari zlagajo. Veš, še zdaj imam tako pospravljeno omaro.”

Kakšne izkušnje, ki jih nisi pridobila s formalnim izobraževanjem, si pridobila s
prostovoljstvom?
Naučila sem se razumeti otroke, njihove težave, jih poslušati.

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se