Print header

Pogovor z Nejo Šmid, soustvarjalko Festivala HISTeRIA

01.08.2013

Festival HISTeRIA je na letošnji prireditvi Naj prostovoljec leta 2012, ki ga organizira Mladinski svet Slovenije, prejel posebno priznanje. Neja Šmid, soustvarjalka festivala, nam je odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s prostovoljstvom na festivalu.

Kaj vam nagrada oziroma priznanje pomeni?
Priznanje nam pomeni veliko, po eni strani potrditev, da je naše prostovoljsko delo opaženo, da je vredno širšega priznanja, nenazadnje pa je tudi nagrada našim prostovoljcem, ki so seveda ponosni, da so s svojim delom prispevali tudi k prejemu te nagrade. Nenazadnje je priznanje nek dokaz, da se z minimalnimi materialnimi sredstvi a z velikim vložkom energije in dobre volje lahko daleč pride. Veste, Festival Histeria, ki ga pripravljamo, ni profitne narave – pripravljamo ga prostovoljci, nastopajo prostovoljci, vseeno pa je večina obiskovalcev navdušena nad organizacijo in izvedbo, to pomeni, da se danes mlade (ki so med prostovoljci v večini) da motivirati za prostovoljsko delo, da ni vedno le denar tisti, ki jih pripravi do dela, ustvarjanja in sodelovanja.

Koliko prostovoljcev sodeluje na vaših festivalih?
Čisto sveži podatki o Festivalu Histeria 2013 kažejo, da nas je za pripravo in izvedbo skrbelo približno      200 prostovoljcev (všteta je tudi organizacijska  ekipa, ki jo sestavljajo prostovoljci), prostovoljsko pa je nastopilo okoli 500 ljudi – te številke so seveda približne. Opravljenih ur je bilo za enkrat preveč, da bi jih že uspeli prešteti, ampak številka bo taka, da bomo nanjo ponosni! Letos smo prostovoljstvo  na novo organizirali, poskrbeli smo za beleženje prostovoljskih ur (na posebnih obrazcih), po festivalu pa smo organizirali tudi posebno prostovoljsko zabavo. Če bi prišteli še vse tiste prebivalce Gračišča, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi (kosijo in čistijo polja, gozdičke, jase, vinograde, pripravljajo hrano in pijačo, kulturni program, pomagajo z idejami …), bi številka še vidno narasla, ampak njihov doprinos k festivalu je v številkah nemerljiv, zato jih bom izvzela – spadajo pod oznako neprecenljivo.

Od kod prihajajo prostovoljci? Kako jih iščete? Kako je organizirano prostovoljsko delo?
Prostovoljci prihajajo iz celega sveta, to bi bil najkrajši opis; od Avstralije do severnih delov Evrope, pa iz Azije in tudi iz Amerike, iz obeh Amerik pravzaprav. Morda je tukaj nekoliko izvzeta Afrika, pa ne namerno, gre bolj za naključje. Prihajajo iz bogatih dežel Zahoda pa tudi iz revnih držav Vzhoda. Nekaterim je tovrstno prostovoljsko delo oblika preživljanja počitnic, drugim je to način življenja, spet tretji pa k nam pridejo po čistem naključju. Prostovoljce iščemo nekje od začetka marca – med prostovoljci in udeleženci delavnic iz preteklih let (ki jih k prostovoljstvu povabimo preko e-pošte), na svoji spletni strani objavimo oglas, kar širimo tudi po FB in Twitterju. Pa od ust do ust gre (o)glas. Nekateri prostovoljci pravijo, da bodo naši prostovoljci do konca življenja. In seveda svojo izkušnjo prostovoljci tudi sami delijo naprej – po medmrežju pa tudi osebno. S številom prostovoljcev res nimamo težav, nasprotno – pri nas delo vedno najde človeka .
Prostovoljce smo tudi letos organizirali v manjše delovne skupine, vsaka je imela svojega mentorja. Mentor je bil organizator dela skupine, obenem pa je tudi skrbel za njihovo dobro počutje, jim med festivalom delil bone za kosilo, obenem pa je podpisoval njihove prostovoljske dnevnike. Seveda se pri tako ogromnem festivalu, ki zraste preko pričakovanj, zgodi tudi, da je prostovoljec prerazporejen na drugo delovno mesto. Ampak tudi znotraj tega smo bili kos izzivom. Res, naši prostovoljci in mentorji so nekaj neverjetnega - ponosni smo, da so del naše ekipe.

Kje vidite prednosti prostovoljskega dela?
Prednost je predvsem v pristnosti festivala. V ponosu, ki ga vsi sodelujoči čutimo, ko gledamo iskrice v očeh obiskovalcev. Zato ker vsi – mi in obiskovalci – vemo, da je festival nastajal prostovoljsko, da ni bistvo dobiček, da gre za učenje, sodelovanje, sobivanje, ne pa za materialne stvari, v bistvu je poudarek na organski rasi - tako prizorišč, ki smo jih zasadili, kot stikov, ki jih posameznik in skupine sklenejo, pa tudi vsebinsko se festival razvija zelo organsko - ker gre za velik človeški "input", manj pa za materialni. Prednost prostovoljskega dela je tudi v tem, da se vsi zavedamo, da gre za naš festival, za festival, ki ga s svojim delom vsi skupaj soustvarjamo, ne gre za to, kdo je naredil več, ne za to, kdo je imel odgovornejšo nalogo – rezultat je skupen. Energija je drugačna, motivacija za delo je povsem druga. Občutek ugodja pa večji, verjetno tudi za obiskovalce.

Kaj so prostovoljci pridobili s sodelovanjem na festivalu?
Znanja, ki ga dobijo pri takem delu so seveda zelo različna, odvisna od področja prostovoljskega dela in posameznika, ampak mislim, da so prav vsi prostovoljci razširili svojo socialno mrežo in to na mednarodni ravni, dobili so mnogo medkulturnih znanj in so krepili strpen odnos do drugih in do drugačnih kultur, vadili so se v tujih jezikih, krepili so komunikacijske spretnosti. Ker Festival HISTeRIA poskuša biti kar najbolj ekološki, so tudi prostovoljci izpopolnjevali ekološko vedenje - učili so se pomivanja z otrobi, ločevanja in ponovne uporabe odpadkov, življenja z manj vode (in večina jih je ugotovila, da smo glede porabe vode res razvajeni) idr. - med drugim pa so skrbeli tudi za odgovoren odnos drugih (tudi obiskovalcev) do okolja, ki nas je gostilo, saj smo imeli ekipo prostovoljcev, ki se je ukvarjala z odpadki - v predfestivalskem času smo v gozdičku reciklirali do 90 % odpadkov, kar je neverjetna številka, ampak resnična, 40 ljudi pa je za pomivanje posode porabilo dva litra vode - na te številke smo vsi zelo ponosni, posebej ekipa prostovoljcev, ki je bila zadolžena za vzdrževanje reda na tem področju, tudi v času festivala so ta znanja prenašali na obiskovalce. Nenazadnje pa se je vsak prostovoljec lahko poskusi tudi v delu, ki ga do sedaj ni opravljal – npr. žaganja s kotno in krožno žago, izpopolnjevali smo vožnjo kombija, gradili smo tuše, stranišča in kompostnike ... Težko bi našteli prav vse, kar je posameznik pridobil in česar se je naučil, prepričana pa sem, da gre za življenjske izkušnje in znanja, ki se jih lahko prenese na vsakdanje življenje.

Kaj prostovoljci pomenijo organizatorju?
Kolege, prijatelje, soustvarjalce - vsi smo prostovoljci, rezultat, ki ga je letos uživalo nekaj tisoč ljudi, je skupen, je rezultat sodelovanja in soustvarjanja. Naša prostovoljska veriga je močna, zdrava in sposobna kljubovati različnim viharjem. Seveda je vedno prostor za napredek, ampak naših prostovoljcev ne bi zamenjali za nič na svetu, saj so opravili delo, ki bi ga stežka opravila celo čarobna paličica. Res so neprecenljivi in upam, da se tega zavedajo.

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se