Print header

Dodatek za delovno aktivnost in prostovoljsko delo

20.08.2014

Na Slovenski filantropiji smo se obrnili na pristojno ministrstvo v zvezi s spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih glede dodatka za delovno aktivnost v povezavi s prostovoljskim delom. Spremembe začnejo veljati s 1. septembrom 2014.

Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti preberite tu

Dodatna pojasnila pa preberite v nadaljevanju. 

Ali je lahko dodatek za delavno aktivnost mogoče prejeti le, če je oseba prejemnik denarne socialne pomoči? 
Dodatek za delovno aktivnost je dodatek k denarni socialni pomoči in je namenjen spodbujanju ljudi k delu ali k ohranjanju zaposlitve. To pomeni, da je dodatek za delovno aktivnost  le del denarne socialne pomoči in ne samostojni prejemek. Dodatek lahko dobijo le tiste osebe, ki zaprosijo za denarno socialno pomoč (tisti, ki že prejemajo denarno socialno pomoč, morajo izpolniti obrazec za sporočanje sprememb in predložiti kopijo dogovora o prostovoljstvu na pristojni CSD). Če oseba izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč, potem je lahko znesek te pomoči višji za dodatek za delovno aktivnost, če ta oseba predloži pisni dogovor o opravljanju prostovoljskega dela. Torej:

  • Dodatek za delovno aktivnost ni samostojni prejemek.
  • Do dodatka (poleg denarne socialne pomoči) so upravičeni le tisti, ki oddajo vlogo za denarno socialno pomoč in izpolnjujejo pogoje za prejem pomoči.
  • Vloga za denarno socialno pomoč ne more vsebovati le zahteve po dodatku za delovno aktivnost.

Ali bo potrebno dedičem prejemnika denarne socialne pomoči vrniti znesek v višini celotne socialne pomoči ali se bo odštel dodatek za delovno aktivne osebe?  
128. člen Zakona o dedovanju določa omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Dediči prejemnika denarne socialne pomoči morajo vrniti znesek v višini celotne socialne pomoči. Ker se denarna socialna pomoč poveča za dodatek za delovno aktivnost, se pri dedovanju upošteva skupaj z denarno socialno pomočjo. Torej dodatek za delovno aktivnost ni izvzet iz zneska, ki ga je potrebno vrniti .

Samemu prejemniku ni potrebno vračati denarne socialne pomoči, četudi dobi službo ali če sam podeduje premoženje. Logika tega člena je naslednja: pomoč dobivajo le osebe, ki se same ne morejo preživljati, torej nimajo premoženja. Če se po smrti ugotovi, da prejemnik denarne socialne pomoči ima premoženje, je to premoženje večje, kakor bi bilo, če prejemnik sredstev ne bi dobival (premoženje je večje za vsoto vseh prejetih sredstev). Nepošteno bi bilo, da bi dediči lahko dedovali to vsoto, ki je bila namenjena golemu preživetju in ne povečevanju premoženja.

V primeru, da so tudi dediči sami prejemniki denarne socialne pomoči, se država/občina odpove zahtevku za vračanje tega zneska.

Kakšne so še dodatne spremembe, ki vplivajo na vračilo?
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je bil sprejet decembra lani, je omilil socialno zakonodajo na naslednje načine:

  • Dediči morajo vrniti dve tretjini vrednosti prejete pomoči (denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka), tretjine pa ne.
  • Ni treba vračati denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči, ki jo je oseba prejela manj kot 12-krat.
  • V primeru, da je oseba denarno socialno pomoč prejemala dlje časa, dedičem država skupni znesek prejete pomoči zmanjša za 12 najvišjih zaporednih prejemkov.

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se