Print header

Prostovoljci na OŠ Davorina Jenka

23.06.2010

V šolskem letu 2009/2010 je v krožek vključenih 17 učencev. Tudi v letošnjem šolskem letu smo se  prostovoljci odločili, da bomo pomagali učencem, ki potrebujejo pomoč pri domačih nalogah in učenju. Učno pomoč imamo vsak dan, odvisno od našega časa. Nekateri učenci čez celo leto pomagamo istim učencem, drugi pa učencem iz oddelkov podaljšanega bivanja. Ti so iz drugega, tretjega ali četrtega razreda. Če je učencev veliko, se razdelimo po skupinah in učilnicah. Učencem pomagamo zato, da so uspešnejši pri pouku. Vključeni pa smo tudi v oba projekta Slovenske filantropije: Sadeži družbe in Tudi ti si delček istega sveta.

17. 10. 2009 smo se udeležili akcije Drobtinica za šolska kosila skupaj z RK Kranj. Sodelovali smo učenci prostovoljci, učenci izbirnega predmeta rastline in človek ter člani Unicef-a. Prispevali smo zelišča in sadje. Zelišča in jabolka smo posušili, iz sliv smo skuhali marmelado in spekli kokosove rogljičke. Vse izdelke smo opremili z deklaracijo in jih pripravili za prodajo. Na stojnici v Kranju smo jih menjali za prostovoljne prispevke, s katerimi smo pomagali otrokom iz socialno šibkih družin.
Nina J., 7. a, Mojca J., 7. a in Sara S., 7. d

Novembra smo izdelovali novoletne voščilnice in iz gline obeske z novoletnimi motivi. Oboje smo izdelali za obdaritev starejših, ki smo jih obiskali decembra skupaj s predstavniki RK Cerklje. K sodelovanju smo povabili tudi našega tujega učitelja, g. Steva.

19. 11. 2009 smo se udeležili delavnice Pletenje  iz slame. Družina Jakob že več generacij ohranja družinsko tradicijo prekmurske domače obrti pletenja iz slame. V tej 3-urni delavnici, ki smo se je udeležili vsi prostovoljci, smo preizkusili svoje ročne spretnosti. Izdelali smo unikatne novoletne okraske, seveda za začetek enostavnejše: snežinke, smrekice, zvezdice, srčke, metuljčke … Bilo je zanimivo in zabavno. Ob delu nam je čas zelo hitro minil.
Nataša  K., 7. b

11. 12. 2009 smo Melita, Tjaša in Nina sodelovale na novoletnem bazarju v Kranju. Na stojnici smo prodajale izdelke, ki smo jih naredili učenci naše šole v ta namen.
Melita K., 7. a

V začetku decembra smo na naši šoli zbirali igrače za otroke iz socialno ogroženih družin. Te otroke je v četrtek, 17. 12. 2009, v avli Mestne občine Kranj obiskal dedek Mraz. Učenci prostovoljci, Nina, Melita, Tjaša, Martin in Matija smo sodelovali pri pripravi avle.
Martin D., 7. d
                                                              
V okviru projekta Sadeži družbe smo Tilen, Nina in Tjaša obiskovali starejše na njihovih domovih skupaj s predstavniki RK Cerklje. V ta namen vsako leto izdelamo manjša darilca. Letos smo  izdelali voščilnice, iz gline pa smo oblikovali okraske za novoletno jelko.

Pred novoletnimi počitnicami sem pohitela z domačo nalogo, ker sem se z gospo Avo odpravila na obiske po domovih.  Ga. Ava je imela darila RK Cerklje za starejše občane, ki sva jih obiskali, jih razveselili in jim polepšali dan. Obiskali sva deset občanov. Povsod sva bili povabljeni v hišo. Postregli so nama s čajem in piškoti, malo smo se pogovorili, zaželeli sva jim lepe novoletne praznike in odšli do naslednjega. Čas je hitro minil, bilo je zelo
zanimivo, zato sem se odločila, da bom prihodnje leto z veseljem še obiskala starejše občane.
Tjaša J., 7. a
                                                                                                                                                                                        
V decembru 2009 sem z gospo Julko Hrovat obiskovala starejše krajane občine Cerklje. Obiskali sva jih deset. Pri najstarejši krajanki, stari 95 let, sva se ustavili in popili čaj in kavo. Pri gospe in gospodu Podjedu se je gospa Julka tako zaklepetala, da sem zamudila na kosilo. Vsi, ki sva jih obiskali, so bili zelo veseli najinega obiska in tudi daril, ki sva jih prinesli. Letos sem obiskovala starejše krajane že drugič. Ker mi je to v veselje in me osrečuje, jih bom tudi prihodnje leto.
Nina J., 7. a

V decembru 2009 sem obiskoval starejše krajane občine Cerklje skupaj z gospodom Antejem Atlijem iz RK Cerklje. Obiskala sva jih deset. Bilo je izjemno dobro. Tokrat sem iste krajane v decembru obiskoval že drugič. Žal pa se me nihče ni spominjal od lani. Veseli so bili darila in dobrot, ki sva jih prinesla, še najbolj pa so bili veseli naju, da smo malo pokramljali. Imeli so veliko povedati, saj so kljub visoki starosti še aktivni na veliko področjih.
Tilen M., 7. d

V okviru projekta Tudi ti si delček istega sveta smo v četrtek, 21. 1. 2010,  pripravili medgeneracijsko srečanje z naslovom šolstvo v Cerkljah in Zambiji nekoč in danes. Vključili smo tudi tujega učitelja Steva Zuluja. Srečanje je bilo prijetno, zanimivo. Vsi prisotni so nas pohvalili. Bilo je pravo srečanje več generacij, saj smo bili prisotni vseh starosti. Lea je vodila srečanje in povedala na kratko o zgodovini šolstva  v Cerkljah, Melita je predstavila projekt Sadeži družbe, Tjaša je povedala na kratko o Slovenski filantropiji in predstavila projekt Tudi ti si delček istega sveta, Martin je povedal o 5. decembru – mednarodnem dnevu prostovoljstva, Nina je vodila razgovore, Tilen je vodil pogovor z g. Stevom in sproti prevajal iz angleščine v slovenščino, Mojca in Melita sta ob prihodu pozdravili goste in jim delili zgibanke in sončke, za zaključek smo prisotnim ponudili čaj in piškote ter jih povabili na naše naslednje srečanje.

Razgovor z go. Francko Novak je Nina opravila na domu, saj gospa, ki jo je želela povabiti, težko hodi. Je sestra njenega dedka, zato jo Nina dobro pozna in ve, da je pred leti delala na naši šoli. Z veseljem ji je odgovorila na nekaj vprašanj:
1. Kakšno delo ste opravljali na naši šoli in koliko časa ste delali na šoli?
V šoli Davorina Jenka sem se zaposlila skoraj pred tridesetimi leti. Delala sem v računovodstvu 14 let.
2. Se mogoče spominjate kakega zanimivega dogodka iz časa svojega službovanja na šoli? Bi nam ga zaupali?
Tedaj je bilo v šoli bistveno drugače kot sedaj. Spopadali smo se s skromnimi sredstvi,  ki smo jih dobivali od takratnega Zavoda za šolstvo Kranj. Zato se je ves kolektiv šole in vrtca obnašal zelo skromno. Varčevali smo na vsakem koraku. šola je bila ogrevana minimalno, ker smo varčevali s premogom (takrat se je kurilo s premogom). Mnogokrat nas je zelo zeblo. Varčevali smo s toaletnim papirjem, s kredo, učnimi pripomočki. Otroci so vsako jesen zbirali po vaseh ozimnico za šolsko kuhinjo. Zbirali so krompir, zelje, solato in vse kar je bilo primerno za kuhanje šolskih malic. Zbrali so veliko zabojnikov papirja za pionirski sklad. Otroci so imeli za malico stare, zelo okrušene skodelice, ker so bile cenejše. šele čez čas smo z izkupičkom športne akcije kupili higienične skodelice. Vsa stekla, ki so jih otroci razbili, so morali plačati sami. Za takšna razgrajaška dejanja so letele zaušnice. šolo smo vzdrževali minimalno. Okna so bila dotrajana, tako da so pri močnem vetru plapolale zavese. O skromnosti, varčevanju in slabih osebnih dohodkih bi se dalo še veliko govoriti.
3. Kakšno je bilo v tistih časih življenje v šoli?
Kljub velikim finančnim težavam, je bilo življenje v šoli prepojeno s tovarištvom in spoštovanjem od snažilke do ravnatelja.
4. Ali so bili učitelji strogi?
Med učenci ni bilo zaznati nasilja, zato učitelji niso imeli velikih težav in zdi se mi, da so bili učitelji do otrok prijazni in otroci so bili tako naučeni od staršev, da so učitelje spoštovali.
Danes bo marsikdo negativno gledal na besedo tovarištvo. Da, tedaj smo bili vsi tovariši in tovarišice, v pravem pomenu besede. To je pomenilo pristen odnos spoštovanja, prijateljstva in medsebojne pomoči pri delu in skrben odnos do skupne lastnine.
5. Bi se še vrnili na šolo?
Seveda bi se še vrnila na šolo, z veseljem, seveda, če bi bila mlajša. še bi delala za skupno dobro vse šole in še bi se družila s takratnim kolektivom. Toda življenje gre dalje. Mladi prihajajo, starejši se odmikamo.
6. Bi nam še kaj povedali?
Mlademu kolektivu bi priporočala, da skrbno čuvajo svojo in našo šolo, ki je v zadnjih letih skokovito napredovala v pravo razkošje. Vsa ta lepota in bogastvo šole naj bi bilo nadgrajeno s poštenimi medčloveškimi odnosi v kolektivu šole in z učenci.

Gospoda Jerneja Zajca je Nina vprašala, kakšni so njegovi spomini na osnovnošolska leta, kaj ga je navdušilo za poklic učitelja in kaj vse je v letih službovanja počel na šoli. Povedal je naslednje: Njegovi spomini na osnovnošolska leta so lepi. S sošolci se vsakih pet let zberejo, malo pokramljajo, obujajo spomine in tako ohranjajo stike. Ker se mu je zdelo poučevati prijetno, se je odločil za poklic učitelja, čeprav je bila njegova prvotna želja postati pilot. V vseh letih službovanja je največ poučeval geografijo, nekaj časa zgodovino, bil pa je tudi ravnatelj naše šole. Delo z mladimi se mu zdi zanimivo, zato je zadovoljen s svojo poklicno odločitvijo.

Gospod Ciril Mrgole je navdušen nad tem, da imamo veliko kulturnih in športnih prireditev, ter delovne in prizadevne učence.      
Nina J., 7. a
                                                                                                                                                                                      
G. Steve nam je v sliki in besedi predstavil šolo v Zambiji nekoč in danes.
Izobraževalni sistem v Zambiji je doživel velike spremembe. V  preteklosti je bila v tej deželi le peščica šol, ki so se nahajale v velikih mestih. Otroci so morali prehoditi dolge razdalje, da so prišli do izobraževalnih ustanov. Niso imeli stolov in miz, učili so se na tleh.  Dandanes so se v izobraževalnem sistemu zgodile velike spremembe, čeprav so le-te bolj vidne v velikih mestih. Na vaseh je bilo zgrajenih veliko šol. V mestih so šole bolje opremljene, imajo računalniško opremo, medtem ko vaške šole delujejo v nekoliko slabših pogojih. To izredno otežuje vaškim otrokom prehod iz osnovne v srednjo šolo, ker nimajo dostopa do svetovnega spleta in niso seznanjeni z aktualnim dogajanjem.
Danes učenci od 1. do 7. razreda obiskujejo šolo brezplačno, medtem ko je potrebno v 8. in 9. razredu osnovne šole plačati šolnino. Prav tako morajo učenci plačati šolnino za obisk srednje šole, torej v 10., 11. in 12. razredu.
V Zambiji obstaja veliko število zasebnih šol, ki  ponujajo bolj kvalitetno izobraževanje kakor vladne šole, vendar pa so dostopne le otrokom iz premožnejših družin. Vlada pa se trudi na vsak način izboljšati kakovost izobraževalnega sistema v državi.
Tilen M., 7. d

V maju smo se priključili akciji zbiranja zvezkov z naslovom »pokloni zvezek 2010«, ki jo organizira Karitas. Prostovoljci so zbrali 24 velikih črtanih zvezkov.

V vseh akcijah in projektih so sodelovali preko celega leta naslednji učenci:
Tilen M., Lea S., Nina J., Jakob D., Martin D., Nataša K., Melita K., Jerneja š., Sara S., Mojca J., Tjaša J., štefan K., Janez P., Rok K., Kristjan Ž.


Cerklje na Gorenjskem, 16. 6. 2010         Mentorica prostovoljcev, Milica Jesenovec

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se