Print header

ŠTUDIJSKI OBISK NA FINSKEM

14.10.2010

Program študijskega obiska je glede na naše želje pripravila lokalna organizacija Kansalais Areena ry (http://www.kansalaisareena.fi/index.php?sivu=english), ki je tudi del Evropske prostovoljskega centra (CEV). Pri obiskih organizacij sta nas spremljali koordinatorka Jatta Vikström in prostovoljka Tuula Angervuo, ki sta bili na voljo za vsa naša vprašanja in skrbeli za pridobitev širokega vpogleda v organizacijo prostovoljstva na Finskem.

Obisk pisarne organizacije Yhteisötupa (Kauppamiehentie 6, Espoo), kjer smo se srečali s predstavniki nevladne organizacije Espoon järjestöjen yhteisö in Mannerheimin Lastensuojeluliitto.

Espoon järjestöjen yhteisö (EJY)
http://espoonvapaaehtoisverkosto.fi/  - na voljo le v finskem jeziku
Organizacijo sta nam predstavili Tiina Nurmenniemi in Raisa Bayer.

Nevladna organizacija Espoon järjestöjen yhteisö (EJY) koordinira manjše prostovoljske organizacije  v kraju Espoo. Aktivni so na različnih področjih (zakonodaja, izobraževanje prostovoljcev, širjenje ideje prostovoljstva), a osredotočili smo se predvsem na njihovo spletno bazo prostovoljcev. Prednost njihove spletne baze smo videli predvsem v spletnem obrazcu. Prostovoljec ima predstavljena aktualna dela in poleg vsakega je tudi spletni obrazec v katerega vpiše poleg svojih kontaktnih podatkov še:
- Razlog za odločitev za opravljanje tega prostovoljskega dela
- Starost
- Kdaj je na voljo
- Kako pogosto bi lahko opravljal to delo
Ti podatki so avtomatsko poslani organizaciji, ki išče prostovoljce za določene aktivnosti. Takšna oblika prijave na prostovoljsko delo se nam je zdela učinkovitejša, saj ima v pri naši obstoječi obliki prostovoljec na voljo kontakte, kam se lahko obrne. Z dejanjem velikokrat odlaša in na koncu pozabi.

Mannerheimin Lastensuojeluliitto
http://www.mll.fi/en/
Organizacijo nam je predstavila Liisa Ylikojola.

Mannerheim League je nevladna organizacija in je odprta za vsakogar. Spodbuja dobrobit otrok in družin z otroki. Je največja organizacija za zaščito otrok na Finskem. Ima 92.000 članov in 564 lokalnih društev po vsej državi. Večina dejavnosti lokalnih društev temelji na prostovoljskem delu. Delo lokalnih združenj podpira 13 okrožnih sedežev organizacije.

Mannerheim League temelji na partnerstvu. Deluje s številnimi organizacijami, javnimi in zasebnimi zavodi, podjetji in mrežami na Finskem in v tujini.

Eden izmed njihovih ciljev je tudi povečanje skupne odgovornosti, prostovoljsko delo in pomoč.

Spodbuja zdravo in dobro okolje za otroke in v okviru tega izvaja različne projekte
- podpira novim staršem
- medgeneracijsko druženje ter sodelovanje (nadomestni babice in dedki)
- spodbujanje zdravja in dobrega okolja za otroke
- aktivnosti v šolah povezane s preprečevanjem nasilja
- telefonsko svetovanje otrokom

League ponuja družinam priložnost, da spoznajo in sodelujejo pri prostovoljnem delu, da imajo besedo pri javnih zadevah, in da sodelujejo v različnih dejavnosti. Za dobro otrok prek meja.
Razvili so tudi medgeneracijski program (skupnostne babice in dedki), v katerem vključujejo starejše v različne aktivnosti, predvsem pa v programe popoldanskega varstva otrok.  Starejši prostovoljci za najmlajše pripravijo poseben program, ki temelji na predaji informacij in znanj starejših in se odvijajo v knjižnicah ali drugih javnih prostorih. Vključenih je več kot 80 prostovoljcev, razvit imajo pa tudi poseben selekcijski proces in proces usposabljanja.

Prostovoljsko delo vidijo kot smiselno zapolnitev prostega časa ljudi. Na dan našega obiska so praznovali 80 letnico obstoja društva.

Finsko združenje za slepe – branje za slepe
Projekt je predstavila Larissa Roos.

Prostovoljci na željo slepih berejo knjige, revije, dokumente … Slepi osebi posredujejo posnetek želenega prebranega gradiva. V preteklosti so jim pošiljali kasete, digitalizacija je bistveno olajšala pošiljanje in hranjenje prebranega gradiva. Slepi osebi posnetek naknadno ni treba vračati. Hkrati je posnetek na voljo tudi drugim slepim osebam.
Prostovoljci se sami javljajo. Odziv je zelo dober. Trenutno jih je približno 50. Po njihovih izkušnjah prostovoljci, ki ne vedo, kaj jim prostovoljsko delo pomeni, hitro odnehajo. Vsak prostovoljec predhodno opravi usposabljanje, ki traja približno dve uri in pol. Večino tega časa se učijo uporabljati snemalni program oziroma se navajajo na občutek, da glasno berejo.
Prostovoljci berejo krajše tekste v snemalnem studiu, daljše kot so npr. knjige pa doma s pomočjo posebnega programa, ki jim ga združenje vgradi v njihov računalnik.
Občasno organizirajo srečanje za uporabnike in prostovoljce. Željo po srečanju imajo predvsem prostovoljci, ki si želijo spoznati osebe, katerim berejo.

Kansalais Areena ry
http://www.kansalaisareena.fi/index.php?sivu=english

Delo prostovoljskega centra nam je predstavila Jatta Vikström. Njihova glavna naloga je mreženje in medresorsko usklajevanje različnih akterjev. Tako sodelujejo z lokalnimi prostovoljskimi centri (primer v Espoo), drugimi različnimi mrežami (na področju mladih, socialnega varstva…) in Ministrstvom za pravosodje, oddelkom za civilno participacijo – KANE. Njihov namen je tudi vzpostaviti nove oblike prostovoljstva ter združevati dobre prakse organiziranja prostovoljstva.

Prostovoljstvo na Finskem je dobro razvito, pomembne aktivnosti se odvijajo predvsem v lokalnih med sosedskih skupnostih. Nevladni sektor je močno razvit, v njem je veliko število zaposlenih, zato prostovoljci ne predstavljajo obvezne sestavine delovanja nevladne organizacije, ampak njen presežek. V raziskavi, ki so nam jo predstavili, je bil ugotovljen velik odstotek posameznikov, ki bi opravljali prostovoljske aktivnosti, vendar ne vedo, kako bi se pridružili.

Dotaknili smo se tudi korporativnega prostovoljstva, ki pa na Finskem na naše presenečenje ni razvito. Posebnih programov za tovrstno promocijo prostovoljstva nimajo. Za tovrstne prostovoljske aktivnosti se običajno odločajo multinacionalke, ki pa se za sodelovanje obračajo na velike in prepoznavne organizacije kot je Rdeč križ. V ta namen so pripravili priročnik za organizacije, ki jih vodi korak za korakom.

Vihtijävi, Koskenniementie 25, 03790 Vihtijävi
www.vihtijarvi.fi (na voljo le v finskem jeziku)
Prostovoljstvo v vasi nam je predstavila Kaarina Pullien, koordinatorka prostovoljstva.
Obisk vasi Vihtijävi. Na podeželju je prostovoljstvo zelo dobro razvito. Krovna organizacija vsako leto nagradi eno med njimi, ki je bila še posebej aktivna. Lani je nagrado prejela vas Vihtijävi, v kateri živi približno 500 prebivalcev. Od tega jih je 10 % prostovoljcev. Z leti število vaščanov narašča. Razlog za to je najbrž tudi bližina Helsinkov.
Prostovoljstvo ni posebej organizirano. Vsak je aktiven po svojih zmožnostih. Vas ima šolo, ki pa je bila v slabem stanju, zato jo je želelo Ministrstvo za šolstvo podreti, otroci pa naj bi obiskovali šolo, ki je oddaljena 35 km. Vaščani so se odločili, da kupijo šolo in jo prenovijo. Banka jim ni odobrila kredita, zato so se obrnili na podjetje, ki se je odločilo, da podpre njihov projekt. Tudi za samo obnovo šole so poskrbeli prostovoljci.
Prostovoljci in ostali vaščani pripravljajo različne prireditve in skupnostne akcije, na katerih se družijo.

Ministrstvo za pravosodje – koordinatorji nacionalnega usklajevalnega organa za Evropsko leto prostovoljstva 2011

Sestali smo se s predstavnico Ministrstva za pravosodje, Oddelka za civilno participacijo (KANE), gospo Sari Aalto-Matturi, ki je predstavnica Nacionalnega usklajevalnega organa. Predstavila je nacionalni program leta, pogovor pa je potekal tudi o zadnjem sestanku nacionalnih usklajevalnih odborov v Bruslju in začrtano evropsko kampanjo.

Dom upokojencev Kustaankartano

Predstavitev organizacije: Saara Jäämies
www.hel.fi/sosv  na voljo le v finskem jeziku
Gre za dom upokojencev, kjer je večina varovancev bolnikov z demenco ali nepokretnih. V domu imajo okoli 100 prostovoljcev, ki se družijo z varovanci. Aktivneje so s prostovoljskim delom začeli pred tremi leti, ko so za polni delovni čas zaposlili koordinatorko prostovoljstva. Pred tem je delovalo v domu okoli 20 prostovoljcev. Koordinatorka se ukvarja z uvodnimi pogovori z zainteresiranimi prostovoljci, jih usposablja in pripravi za delo. Vsak je dobrodošel kot prostovoljec. Ne ukvarjajo se posebej s pridobivanjem prostovoljcev ali predstavitvami prostovoljskega dela, saj imajo dovolj prostovoljcev in mislijo, da so najboljši tisti, ki jih kontaktirajo sami.

Težave, s katerimi se srečujejo prostovoljci so povezane z drugim osebjem v domu, saj se včasih ne počutijo sprejete in dobrodošle, oziroma, osebje opravlja svoje delo in za prostovoljce nima dodatnega časa. Vsekakor pa je prostovoljsko delo oplemenitilo življenje v domu, kar je prepoznano tudi s strani direktorja, saj so koordinatorico zaposlili za nedloločen čas.

Helka ry
Ruoholahdenkatu 10 B, Helsinki
Organizacijo nam je predstavila Pirjo Tulikukka
http://helka.net/index.php?option=com_content&task=view&id=2651&Itemid=937 

Helka ry je mestna organizacija, ki že od leta 1964 izvaja skupnostne projekte. Spodbuja prostovoljstvo v soseskah. Združuje 77 sosesk Helsinkov. Prizadevajo si za združevanje stanovalcev v posameznih soseskah, vključevanje lokalnih akterjev. Njihove aktivnosti so usmerjene predvsem v spodbujanje stanovalcev in ne opravljanje nečesa namesto njih. Omogoča jim podporo, da se sami aktivirajo.
Stanovalcem nudi ogrodje spletne strani, ki jo potem sami dopolnjujejo z vsebinami.
 

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se