Print header

Praznične dobrote za migrantske delavce ljubljanskih samskih domov

04.01.2011

Akcija zbiranja dobrot za delavce migrante, ki so čez praznike ostali v samskih domovih, je obrodila sadove. V ponedeljek so spodaj našteti donatorji na Slovensko filantropijo prinesli omembe vreden nabor peciva, čokolad, piškotov, mesa, čajev, higienskih potrebščin ... da je naša pisarna postala skoraj premajhna. Počakali smo do srede, da so tudi zamudniki uspeli prinesti dobrote, ki smo jih bili izredno veseli. V sredo pa smo končno vse skupaj naložili v avtomobile (hvala Mini, Evi in Darku, ki so pomagali pri prevozu!) in se odpravili na razdeljevanje hrane. Najprej v samski dom na šmartinsko cesto, kamor sta nas pospremila tudi novinarka in fotoreporter Nedeljskega dnevnika, kasneje pa še v samski dom na Podmilščakovo, kamor so po svoj delež prišli tudi delavci iz samskega doma na ulici Vide Pregarčeve. škatle hrane in higienskih potrebščin smo nosili v notranjost domov pred oči delavcev, ki so bili sprva presenečeni, saj o akciji večinoma niso vedeli ničesar, so se pa kasneje sprostili, se šalili z nami in nam pomagali pri prenašanju. Res jih je bilo lepo opazovati. Vesela sem bila tudi, da tokrat nismo prišli samo poslušat in svetovat (čeprav smo tudi tokrat napeli ušesa in delili informacije, če je tako naneslo), ampak smo prinesli nekaj praznične radosti v obliki, vonju in okusu.
 
Sicer pa sem opazila, da so bili delavci hvaležni za prinešene dobrote in pripomočke, kar so izražali z otroškim brskanjem po škatlicah in vrečkah, vseeno pa so se brez kakršnega koli upanja odzivali na "Srečno novo leto!" Zdelo se mi je grozno, da si ti odrasli, delovni možje, ki so dom, družino zamenjali za napovedano, opevano in slavljeno EU blaginjo, pripovedovali, da si ne morejo privoščiti poti domov, čeprav so delali (ali pa še delajo). Ti možje so na začetku skoraj vedno distancirano rekli hvala, ko pa so se malce sprostili, jih je prevzela radovednost in so se zakopali v vreče in škatle: "Poglej, jajca!" je eden od delavcev v samskem domu v Zalogu navdušeno opozoril kolega. "Kaj bomo z njimi?" ga je ta vprašal z velikimi očmi uprtimi v škatle jajc. "šli bomo od sobe do sobe in jih bratsko razdelili." Jajca, večini nas se zdijo običajna sestavina hladilnika, ležijo na polici poleg majoneze, gorčice in ajvarja. Tem delavcem so bile pa te škatle jajc nekaj nedoumljivega. Ne zaradi cene ali vrednosti same, zato, ker se je nekdo spomnil nanje in jim prinesel jajca. Ali pa nejeveren pogled, ko smo jim povedali, da so veliko prinešenih slaščic spekli ljudje sami, posebej zanje - grozno se mi je zdelo, kako pozabljeni se počutijo, kako malo zaupanja imajo v človeško naravo. V samskem domu na Podmilščakovi ulici so nas pričakali delavci omenjenega samskega doma in delavci, ki bivajo v samskem domu na ulici Vide Pregarčeve. S pikolovsko natančnostjo so na polovico delili prinešeno. Včasih so se sporekli: "Vi vzemite!" "Ne, ni govora, vi imejte. Mi smo vzeli več konzerv!" V Zalogu so rekli, da smo prinesli preveč. Naslednji trenutek pa brskali po vrečah in se spraševali, kaj je v njih. Pri podarjenih mesnih izdelkih so se ustavili nekoliko dlje in pregledali, iz kakšnega mesa so narejeni, potem, ko so ugotovili, da niso iz svinjine, so jih zadovoljni skrbno položili nazaj v vrečo in se zakopali v drugo, ob tem pa kovali načrte, kdo bo poklical delavce iz sosednjega samskega doma, kako bodo stvari razdelili in kaj bodo shranili za novoletno praznovanje.
 
Zdaj vem, kako se počuti dedek Mraz. Po eni strani grozno, ker ne more delavcem prinesti spoštovanja do njihovega dela in pravic, ker nima paličice dobre vile, da bi odpravil vse krivice in delavcem omogočil, da si hrano in priboljške kupijo sami, saj vendar delajo. Po drugi strani mu je toplo, ko vidi, koliko veselja, pa čeprav kratkega, prinese v svojih koših.
 
Donatorji sredine akcije: Ljubljanske mlekarne, Žito, Lomas (Johnson & Johnson), Mercator, Pekarna Grosuplje in posamezniki (med njimi kolektiv finančno računovodskega oddelka državnega zbora); ljudje, ki so o akciji prebrali v sobotnem Dnevniku in v reviji Viva ter zagovorniki pravic migrantskih delavcev.
 
Radi bi se tudi zahvalili vsem donatorjem, podjetjem, posameznikom, prostovoljcem, ki so pomagali izpeljati akcijo ... Hvala, na snidenje prihodnjič!

Neja šmid
Slovenska filantropija
 

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se