Print header

Prostovoljstvo odpira srca osamljenim

01.02.2011

Če si človek človeku, tedaj se ustaviš in z vso preprostostjo začutiš neizpovedane besede ljudi, ki so osamljeni. Kadar pa najdejo podporo za izpoved svoje že globoko zakopane resnice, pa skupaj z zgodbo, pritečejo še solze.
    V naših krajih živi veliko starejših ljudi, ki se niso oženili, ki se niso povzpeli na družbeni lestvici znanih ljudi, pač pa so ostali sami s polno ljubezni do drugačnih stvari. Med njimi je tudi štefan, ki mu  je neizpolnjena ljubezen do Slavice v mladosti spremenila pot ljubezni, da jo je usmeril  v izdelovanje sodov in do obdelovanja vinograda.
  še danes, ko mu peša vid, ko je njegov korak počasnejši, opravlja vsa dela, vsako nedeljo gre k maši in po maši skuha kosilo za sebe in brata, s katerim živita skromno, toda srečno življenje. Ljubezen do bližnjega, ljubezen do zemlje, ljubezen do živali je gonilna sila štefana, ki je vesel vsakega obiska prostovoljcev in priznanja soljudi; in zahvala tedanjega sladkogorskega župnika Roka Metličarja pri obnovi Mihaelove cerkve ponosno krasi njegovo kuhinjo. Ljubezen je veliko več kot običajno ugajanje, privlačnost, je veliko več kot prijateljstvo, ljubezen je življenjska razsežnost, ki jo vsakdo čuti drugače in do drugačnih stvari. Za srečno življenje ni dobro sovraštvo, ki je nasprotje ljubezni.    prostovoljka Majda Meško
redna obiskovalka štefana    

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se