Print header

Amandmaji Slovenske filantropije na predlog Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

10.02.2011

  Predlog amandmaja k 12. členu: Sosedska pomoč   Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila.   Obrazložitev:
Trditev, da novela Zakona o preprečevanju dela na črno, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru ne spreminja ničesar v zvezi z medsosedsko pomočjo, glede na zakon, ki je bil sprejet leta 2000, ne drži.   Zakon v veljavi sosedsko pomoč omenja v 8. členu: 
  Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila, ter če ga ne opravlja pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.
  V novem predlogu so to formulacijo nadgradili:
(1) Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila, ALI DRUGE MATERIALNE KORISTI ter če ga ne opravlja pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za sosedsko pomoč ne šteje:
-opravljanje dela vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe,
- opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te opravlja za opravljanje dejavnosti.   Če smo lahko prejšnjo formulacijo še razumeli, da sosedska pomoč ni, če podjetnik opravlja delo, za katerega je registriran in če je prišlo do plačila ali je bila sklenjena pogodba, se novi predlog razume drugače, in sicer: da v nobenem primeru ne gre za medsosedsko pomoč, če to opravlja podjetnik ali samozaposleni, ki je registriran za delo, ki ga opravlja v tem primeru kot »dober sosed«. Torej ne glede na odsotnost plačil, pogodbe, ali celo materialne koristi ne more biti »dober sosed«.
  Nova določila še globje posegajo v že tako odtujene odnose med ljudmi, ki so tudi razlog za vzpostavljanje raznih novodobnih programov uvajanja solidarnosti med ljudmi. Novela zakona postavlja (preventivno, zaradi možnih zlorab) omejitve zdravih odnosov med ljudmi – sosedi, katerih medsosedska pomoč temelji na poznavanju njihovih potreb, načina življenja, navad, d skupnih interesov, bližine bivanja.   Kriminalizacija zdravih odnosov med ljudmi iz razloga možnih zlorab sosedstva ni upravičena, saj je zakon, ki je veljal od leta 2000 ponujal zadostno, celo preveliko podlago za sankcioniranje potencialnih zlorab. Dejstvo, da zakon govori o bližini bivanja, te sicer ne opredeljuje natančno, je pa zadostni pogoj, da lahko sosedstvo preveri.   Predlagana nova formulacija v nobenem primeru ne dopušča sosedsko pomoč na področju, ki ga obvladajo, tistim sosedom, ki si iz tega znanja tudi služijo kruh. To se nam zdi v vsakem primeru nesprejemljivo, kot je nesprejemljiva določba, da se za sosedsko pomoč ne šteje opravljanje dela med sosedi, pri katerem pride do materialne koristi. Reguliranje medsosedske pomoči, na način, ki je predlagan v noveli Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, bo vplival tudi na »spontanejše« oblikovanje sosedskih mrež, ki so za določene segmente prebivalcev zelo pomembne. številne raziskave, katerih naročnik je bilo tudi MDDSZ, ugotavljajo, da se vloga sosedstva pri starejših ljudeh zmanjšuje, zato bi bilo potrebno tovrstne vezi in pomoči spodbujati in ne dodatno regulirati. Ravno te in podobne ugotovitve so pripeljale do oblikovanja smernic v Strategiji varstva starejših do leta 2010 - solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva. Po drugi strani tudi raziskovalci socialnih opor in omrežjih ugotavljajo, da so sosedje nezanemarljiv vir socialne opore: predvsem pri varstvu otrok in pri manjših hišnih opravilih. V primeru novele bi to pomenilo, da starejša soseda svojega soseda, ki ga pozna že od »malih nog«, ne sme prositi, da ji pride zamenjati žarnico, če je po poklicu električar in opravlja dejavnost električarja. Za starejšo sosedo, ki nima ravno zelo visoke pokojnine, je to večkratni zaplet: poiskati mora kontakt električarja, ga mora poklicati, počakati, da bo imel čas in ji prišel zamenjati žarnico. Če bi poklicala svojega soseda in mu v zamenjavo za sosedsko pomoč ponudila kakršnokoli materialno korist (recimo kozarec marmelade, ki jo je naredila sama), bi (po predlogu novele zakona, če bi jo kdo prijavil) morala plačati kazen.   Smatramo, da bi bilo v luči krepitve solidarnosti med ljudmi v skupnosti, ustvarjanju zdrave klime, v smislu sobivanja in strpne družbe, v zakon dopustno zapisati le pozitivno definicijo medsosedske pomoči. Pri nas smo namreč vse prevečkrat priča, da se zakoni in določila berejo in razumejo dobesedno in da se kaj dosti zdrave pameti tudi pri interpretaciji ne uporablja več. Verjamemo, da novela zakona nima namena preprečevanja medsosedske pomoči, toda podrobnejše omejitve dodatno zastrupljajo sosedske odnose. Zlahka si lahko predstavljamo absurdne situacije, kjer bomo Slovenci drug drugega ovajali. Drugačnega nadzora nad zlorabami instituta medsosedske pomoči, posebej v luči materialnih koristi, država verjetno ne more izvajati, če je pri že dosedanji veljavni formulaciji izkušnja, da je bilo zlorab veliko.
Predlog amandmaja k 13. členu: Delo v lastni režiji   Za opravljanje del v lastni režiji se šteje opravljanje vseh del na nepremičninah v osebni lasti ali v najemu, v užitku, služnosti rabe ali stanovanja, razen če s posebnim zakonom ni drugače določeno, in na premičninah v osebni lasti, v užitku ali služnosti rabe ter opravljanje storitev, kadar jih opravlja lastnik sam ali jih opravlja njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali partner v registrirani istospolni skupnosti, osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do tretjega kolena ali stranski vrsti do drugega kolena ali drugi člani skupnosti, katerim pripada.   Obrazložitev:
V družbi se ljudje povezujejo v različne skupnosti. Predlog zakona omenja dve skupnosti: medsosedsko in sorodstveno. Ljudje se združujejo v različne skupnosti na podlagi etnične pripadnosti, verske pripadnosti ali življenjske izkušnje (npr. skupnost bivših uživalcev). Takšne skupnosti imajo antropološko podobne značilnosti medsebojne povezanosti kot medsosedske in sorodstvene skupnosti. Omejevanje medsebojne solidarnosti in povezovanja znotraj različnih skupnosti, ki praviloma niso registrirane, bi imelo enake družbene posledice kot omejevanje medsosedske pomoči.
Predlog amandmaja k 15. členu: Humanitarno, karitativno, prostovoljsko delo   Doda se tretji odstavek: (3) Za prostovoljsko delo se šteje tudi korporativno prostovoljstvo, v kolikor poteka na podlagi sodelovanja med pravno osebo ali samozaposleno osebo in organizacijami opredeljenimi v 9. členu Zakona o prostovoljstvu.   Obrazložitev:
Korporativno prostovoljstvo (angl. employee volunteering, corporate volunteering) je v tujini razširjena praksa sodelovanja med nevladnim in tržnim sektorjem, ki lahko skozi prostovoljske programe zaposlenih izraža svojo družbeno odgovornost. Podjetja svojim zaposlenim omogočijo, da v okviru zaposlitve opravljajo družbeno koristna dela za nevladne organizacije in javne zavode, kot so domovi starejših, bolnice … Spodbujanje korporativnega prostovoljstva je ena izmed prioritet razvoja prostovoljstva Službe za nevladne organizacije Ministrstva za javno upravo in postaja del politike podjetij.   Dodatna obrazložitev umeščenosti amandmaja:
Besedilo o korporativnem prostovoljstvu se lahko doda kot samostojen člen zakona, kar spremeni 11. člen zakona. Kot samostojni odstavek se lahko doda tudi definicija korporativnega prostovoljstva.  

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se