Print header

Mentorstvo mladim prostovoljcem

06.07.2017

MENTORSTVO MLADIM PROSTOVOLJCEM in KAJ POMENI ZNAK »MLADIM PRIJAZNA PROSTOVOLJSKA ORGANIZACIJA«?

Najprej kratek odgovor na vprašanje v podnaslovu. Znak »MLADIM PRIJAZNA PROSTOVOLJSKA ORGANIZACIJA« pridobijo organizacije, ki podajo naslednjo izjavo in jo tudi v praksi uresničujejo:

  • Izjavljamo, da prostovoljci, mlajši od 18 let, v naši organizaciji dobijo podporo v skladu z Zakonom o prostovoljstvu (ZProst).
  • Spoštujemo načelo varstva otrok, mladoletnih oseb in oseb, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, zapisano v 13. členu tega zakona.
  • Z mladoletnimi prostovoljci, ki opravijo več kot 24 ur prostovoljskega dela letno, sklenemo pisni dogovor in pri tem pridobimo soglasje staršev oz. zakonitih zastopnikov.
  • Zagotavljamo mentorstvo in uresničevanje drugih pravic prostovoljcev, zapisanih v 25. členu ZProst.

Zakon o prostovoljstvu govori o prostovoljstvu mladih v nekaterih členih, ki so omenjeni v zgornji izjavi. Za ustrezno razumevanje zahtev ZProst in za zagotavljanje dobrega mentorstva mladim prostovoljcem v nadaljevanju podrobneje predstavljamo vsebino tistih zakonskih določb, ki govorijo o varstvu otrok in mladoletnih na področju prostovoljstva, o sklepanju dogovorov z mladimi prostovoljci in o mentorski podpori.

Načelo varstva mladoletnih

13. člen ZProst:

(načelo varstva otrok, mladoletnih oseb in oseb, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost)

(1) Otroci do dopolnjenega 15. leta lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki prispeva k njihovi vzgoji in osebnostnemu razvoju ter ne ogroža njihovega zdravja, razvoja ali jih ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti in samo pod vodstvom mentorja ali mentorice (v nadaljnjem besedilu: mentor).

(2) Mladoletne osebe in osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki je primerno njihovi starosti in psihofizičnim zmožnostim in samo pod nadzorom mentorja.

Organizacija, ki spoštuje to načelo, mladim omogoča opravljanje tistih prostovoljskih del, ki so varna, ustrezna njihovi starosti in zmožnostim, pri tem pa zanje skrbi mentor. Mentor mora poskrbeti za nadzor, vendar to ne pomeni, da mora biti osebno prisoten ves čas opravljanja prostovoljskega dela, saj to pogosto ni mogoče; mentor poskrbi, da delo poteka v varnih pogojih in da je dosegljiv mlademu prostovoljcu vedno, ko ga ta potrebuje. Poskrbi za prisotnost in nadzor odraslih oziroma odgovornih oseb, s katerimi so mladi prostovoljci v stiku takrat, ko mentor ne more biti prisoten osebno. To pomeni, da mladi prostovoljci lahko opravljajo delo tudi takrat, ko mentor ni osebno prisoten, pri čemer morajo biti mladi prostovoljci takrat pod nadzorom odraslih oseb, s katerimi se o tem predhodno dogovori mentor. Če je prostovoljsko delo organizirano na ta način, morajo biti s tem seznanjeni starši mladih prostovoljcev in se s tem tudi strinjati.


Dogovori z mladimi prostovoljci

Z mladimi, ki se odločijo za prostovoljsko sodelovanje, organizacija podpiše dogovor o prostovoljstvu. Dogovore podpisujemo, pravi Zakon o prostovoljstvu, kadar prostovoljci v enem letu opravijo več kot 24 ur prostovoljskega dela. Obliko dogovora opredeljuje 17. člen Zakona o prostovoljstvu.

Dogovor z otroki je nekoliko drugačen od dogovora z ostalimi prostovoljci. Prilagojen je po obliki in vsebinsko, podpišejo pa ga tudi starši ali skrbniki otroka – prostovoljca. Osebni podpis mladega prostovoljca na dogovoru pa daje prostovoljskemu delu posebno težo in poudarja osebno odgovornost za spoštovanje sprejetega dogovora.

 V dogovoru so opredeljene medsebojne pravice in obveznosti prostovoljca in organizacije ter morebitne druge posebnosti, ki jih je potrebno dogovoriti za konkretno prostovoljsko delo. Vzorec dogovora z mladoletnimi prostovoljci najdete na: http://www.prostovoljstvo.org/za-organizacije/dokumenti-in-obrazci

Podpis dogovora je lahko povsem formalen, vendar ni nujno tako. Podpisovanje dogovorov je lahko slovesno in poteka kot poseben dogodek, na katerem novi prostovoljci s podpisom sprejmejo novo odgovornost in postanejo člani skupine prostovoljcev. Tak trenutek je lahko pomembna priložnost za motiviranje prostovoljcev, pa tudi za gradnjo občutka pripadnosti skupini prostovoljcev, organizaciji, ki to dejavnost podpira, in ideji prostovoljstva kot takega.


Mentorstvo mladim prostovoljcem

33. člen ZProst

(mentorstvo)

(1) Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom zagotavlja mentorstvo, če je to potrebno zaradi narave prostovoljskega dela, ali če prostovoljec izrazi potrebo po mentorstvu in skrbi za usposabljanje mentorjev prostovoljskega dela.

(2) Mentorstvo obsega organizacijo prostovoljskega dela in podporo prostovoljcu pri opravljanju prostovoljskega dela v skrbi za kakovostno izvajanje prostovoljskega dela. Mentorstvo se lahko izvaja tudi kot oblika prostovoljskega dela.

(3) Mentor je lahko opravilno sposobna polnoletna oseba, ki po prostovoljskih ali delovnih izkušnjah presega izkušnje oseb, ki se želijo vključiti v prostovoljsko delo.

Mladim prostovoljcem je mentorstvo potrebno zagotoviti predvsem zato, da lahko dobijo pozitivno prostovoljsko izkušnjo, ne le zaradi zakonskih določb. Za delo z mladimi prostovoljci mora imeti mentor občutek za delo s to starostno skupino in sposobnost poskrbeti za vse naloge, ki jih obsega mentorstvo mladim – tako vsebinske kot formalne. Za kakovostno mentorstvo mladim ne zadošča minimalni pogoj, da to delo lahko opravlja opravilno sposobna polnoletna oseba.

Mentor za mladega prostovoljca skrbi v celotnem procesu sodelovanja. Ob prvem stiku s prostovoljcem mentor ugotavlja motivacijo mladega prostovoljca, poišče zanj primerno delo, ga seznani z vsem potrebnim za uspešno delo in po potrebi zanj tudi usposobi. Seznani ga z organizacijo, z ljudmi v njej, s pravili, napisanimi in nenapisanimi, z uporabniki in vsemi okoliščinami, ki so povezane z opravljanjem prostovoljskega dela. Čeprav mladi ne smejo opravljati nevarnih prostovoljskih del, mentor prostovoljca opozori na morebitne točke in situacije, kjer bi lahko prišlo do poškodbe. Poskrbi za njegovo opremo za delo, če je to potrebno, in oznake (npr. kartico z imenom), da ga kot prostovoljca prepoznajo uporabniki, člani društva ali sodelavci v organizaciji. Dogovori se za način spremljanja in evidentiranja prostovoljskega dela (pisanje osebnega poročila, evidentiranje prisotnosti na določenem seznamu, pošiljanje e-sporočil ipd.). Z njim tudi podpiše dogovor, pridobi podpise staršev ali skrbnikov in poskrbi za zavarovanje, kadar je to potrebno.

Odlično je, če mentor na začetku sodelovanja skupaj s prostovoljcem ugotovi, kaj si mladi prostovoljec v procesu prostovoljstva želi pridobiti zase: kaj se želi naučiti, katerih izkušenj si želi, kaj želi doseči, katere veščine želi usvojiti, kaj spoznati. Na podlagi teh odgovorov lahko prostovoljec in mentor skupaj naredita načrt pridobivanja novih kompetenc oziroma razvijanja kompetenc na določenih specifičnih področjih.

Po začetku dela mentor prostovoljca spremlja, preverja zadovoljstvo uporabnika in prostovoljca, ga spodbuja, motivira, zbira podatke o obsegu njegovega dela. S prostovoljcem oziroma skupino prostovoljcev se srečuje na dogovorjenih mentorskih sestankih, na katerih posluša, daje informacije, napotke, vrednoti, spodbuja, vnaša potrebne spremembe v proces sodelovanja in tudi pomaga reševati morebitne konflikte in premagovati ovire.

Mentor o delu prostovoljca tudi poroča in mu ob dogovorjenem času izda potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu. Potrdilo je prostovoljčeva pravica. Potrdilo naj ne bi bilo samo formalnost, ampak tudi dokazilo o pridobljenih znanjih, veščinah in izkušnjah.


24. člen ZProst

(potrdilo)

(1) Ne glede na obliko dogovora je prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom na zahtevo prostovoljca dolžna izdati prostovoljcu potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu.

(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naziv in sedež prostovoljske organizacije, osebno ime, rojstne podatke in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prostovoljca, podatke o trajanju in količini opravljanega prostovoljskega dela, kratek opis prostovoljskega dela. Če prostovoljec to želi, potrdilo vsebuje tudi navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali mentorstvom ali s prostovoljskim delom.

(3) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podpis pooblaščene osebe prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom.

(4) Sklenitev ustnega dogovora o prostovoljskem delu se lahko dokazuje tudi s potrdilom iz prvega odstavka tega člena.

(5) Državljanom Republike Slovenije, ki opravljajo prostovoljsko delo v tujini, mora izdati potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je prostovoljsko delo v tujini organizirala ali soorganizirala.

Vzorec potrdila je dostopen TUKAJ.  

 Za konec

Ob začetku poletnih počitnic 2017 si na Slovenski filantropiji želimo, da bi jih čim več mladih vsaj delno izkoristilo za prostovoljsko pomoč soljudem, živalim, naravi in skupnosti, in pri tem nabiralo pomembne in pozitivne življenjske izkušnje. Na portalu www.prostovoljstvo.org sta objavljena dva kataloga prostovoljskih priložnosti za mlade – eden za Ljubljano in drugi za vso Slovenijo – ki vabita k odkrivanju bogastva, ki ga pomeni prostovoljstvo za posameznika in za družbo.

Ljubljana, junij 2017

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se