Print header

Navdihujoče nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce

11.04.2011

V soboto, 2. aprila 2011, je bila izvedeno 7-urno nadaljevalno usposabljanje za prostovoljce MISC INFOPEKA. Naš voditelj je bil Jaka Kovač, sodelavec Slovenske filantropije, Združenje za promocijo prostovoljstva, zraven pa je bila tudi naša mentorica, Urška Breznik.

Ob 9.30 smo štartali polni energije, navdušenja in pričakovanj. Zbralo se nas je res veliko prostovoljcev! Najprej smo imeli vajo, s katero smo se med seboj spoznavali v parih, preko pogovora. Potem pa celi skupini predstavili našega sogovornika. Tako smo izvedeli veliko novega, zanimivega, kar še nismo vedeli drug od drugem. Vsak je tudi povedal, kaj si želi od samega srečanja. Željam je bilo ugodeno, saj smo pridobili nova znanja, zvedeli še več o pasteh prostovoljstva, bili na svežem zraku, dobro jedli in se zabavali. Bil je krasen, sončen dan in kaj je boljšega, kot se odpraviti v bližnji park. Tam smo izvedli dve dobri vaji. Prva je bila voditi slepca in biti tudi sam voden (oči smo imeli pokrite s trakom blaga), druga pa da smo se vživeli v različne vloge. Jaz sem se vživela v vlogo osebe, ki je stara 75 let, brez telesnih hib in poročena. Bile pa so še vloge, da si prostitutka, homoseksualec, brezposeln, samohranilka, okužen z aidsom…Ob teh dveh vajah smo spoznavali svoje karakterne lastnosti, soočeni pa smo bili s predsodki, stereotipi, ki so prisotni v družbi do prej omenjenih vlog, v katere smo se vživljali. Naše sobotno druženje smo nadaljevali v prostorih Infopeke, kjer smo govorili še o prostovoljstvu (zakaj smo se odločili zanj, kaj dobimo z njim in kaj dajemo). Po vseh vajah, razmišljanjih, svežem zraku se je zelo prileglo dobro vegansko kosilo, ki ga je za nas pripravila Urška. V drugem delu našega usposabljanja za prostovoljce smo se lotili priprave lastnega projekta. Razdelili smo se v 4 skupine. Sama razdelitev v skupine mi je bila zelo zanimiva. Namreč postavili smo se v vrsto po barvi oči od najsvetlejših do najtemnejših. Ta vaja ima poleg tega, da je dobra za razdelitev posameznikov v skupine tudi funkcijo, da se gledamo v oči. Potem pa smo šli na delo. Mi smo si izbrali prostor zunaj pri mostu. V skupini smo bili štirje člani. Naredili smo načrt priprave delavnice na temo stereotipov. Pomembno je, da smo pri tej nalogi spoznali, kaj vse vsebuje projekt in kakšno vlogo smo prevzeli v skupini. Projekte smo tudi predstavili ostalim, tako da smo skupaj iskali še nove možnosti za izboljšanje projekta ali pa smo za kaj ugotovili, da bo treba drugače izpeljati. Torej še vedno je tako, da več glav več ve! Predstavljeni projekti so bili zanimivi, aktualni in predvsem naši. Ko sedaj refleksiram vso sobotno dogajanje vidim, da smo počeli ogromno. Namreč poleg vsega omenjenega smo še imeli več vaj sprostilnih, akcijskih in pro-contra, (igra dlan, palec, predsednik-bodyguard, in tekanje okoli izbranih oseb), ki so od nas terjale, da smo hitri, potrpežljivi, sproščeni, empatični, iznajdljivi, razmišljajoči in s srcem pri stvareh. Domov sem odšla vesela, polna energije, ker sem se družila s soprostovoljci v zanimivih igrah, dejavnostih, delala na osebni rasti, dobro jedla in pila, ter izvedela več o pripravi projekta in prostovoljstvu.

Natalija Počivalšek

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se