Print header

Izjava za javnost skupine Iz-hod, 19.4.2011

19.04.2011

Iz-hod je neformalna skupina ljudi, ki smo se povezali, da bi opozorili na nepotrebno zapiranje ljudi, obstoj totalnih ustanov in spodbudili proces dezinstitucionalizacije – preselitev stanovalcev različnih zavodov v skupnosti. To smo naredili s skoraj 700 km dolgim pohodom po institucijah, ki je trajal 37 dni. Obiskali smo vse psihiatrične bolnišnice in posebne socialnovarstvene zavode, zapor, vzgojne zavode za mlade, zavod za usposabljanje, domove za stare, center za tujce, azilni dom in nekaj stanovanjskih skupin.

Iz-hodu se je pridružilo šest stanovalcev zavodov in pet stanovalcev stanovanjskih skupin. Od enajstih se je življenje spremenilo le štirim.

23.8.2010 je Iz-hod prišel v Ljubljano. Na zaključni prireditvi so bili ljudje, ki delujejo v socialnem varstvu in nas podpirajo, uporabniki, mimoidoči in tudi politiki. Pričakal nas je ljubljanski župan. Posebej je pozdravil povratnike iz zavodov. Zagotovil je, da je Ljubljana odprto in socialno mesto in da bo sprejela ljudi, ki so pristali v zavodih. Pričakali so nas predstavniki obeh ministrstev – za zdravstvo in socialne zadeve. Ti so obljubili, da bodo pripravili načrt dezinstitucionalizacije. Uporabnikom so obljubili, da jim bodo pomagali pri zagotavljanju sredstev za oskrbo v stanovanjski skupini in samostojnih stanovanjih. Obljubili so nam, da bomo skupaj urejali stanovanjska vprašanja Iz-hodovcev in drugih stanovalcev zavodov.

19.10.2010 smo predsedniku Državnega zbora RS predali naše peticije, ki jih je posredoval vodjem poslanskih skupin in štirim parlamentarnim delovnim telesom. Povabil nas je tudi k sodelovanju na njihovih sejah, vendar doslej še niso sklicali nobene seje, ki bi se dotikala dezinstitucionalizacije.

Bili smo tudi v Uradu predsednika republike, kjer nam je predsednikov svetovalec za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja povedal, da ne morejo veliko narediti, lahko pa nas z mnenjem ali obiskom kakšnega dogodka podprejo.

Ob izteku roka, ki ga je Iz-hod postavil državnim in lokalnim oblastem, da vzpostavijo mehanizem za trajno, vzdržno in legalno preselitev enajstih Iz-hodovcev v skupnost, smo 30.11.2011 organizirali protestni shod po ljubljanskih ulicah s postankoma pred Magistratom in pred sedežem MDDSZ. Na okrogli mizi so nam predstavniki ministrstva obljubili, da bomo skupaj ustanovili delovno skupino za dezinstitucionalizacijo.

Prvi sestanek neformalne skupne za dezinstitucionalizacijo, ki so jo sestavljali predstavniki ministrstva in aktivisti Iz-hoda, je bil že naslednji dan. Skupina se sestala še nekajkrat, vendar čedalje manj pogosto, sklepa o formalnem imenovanju delovne skupine za dezinstitucionalizacijo pa minister do danes še ni izdal.

Edina med nevladnimi organizacijami, ki je bila ob prihodu v Ljubljano dejansko pripravljena sprejeti štiri bivše stanovalce zavodov, je bila Agencija IN. V prehodnem obdobju jim je zagotavljala oskrbo kot podizvajalka zavodov, kjer so prej živeli. Po preteku tega obdobja pa so zavodi sodelovanje prekinili, čeprav še nismo uresničili nadomestnega načrta.

Ob podpori delavcev agencije, prostovoljcev Iz-hoda in novih znancev se četverica vključuje v gospodinjska opravila, v skrb za stanovanje, v ljubljansko družabno življenje. Skratka, zaživeli so običajno življenje.

Stanovanje, hrano in oskrbo si delno plačujejo sami, s pokojninami, delno jim jo doplačujejo občine, del oskrbe plača program MDDSZ. Kako bo potekalo v prihodnje, je negotovo. Sredstev za zagon novega življenja na kvalitetnejši način je premalo. Delo temelji predvsem na zavzetosti delavk, solidarnosti celotne skupine Iz-hod, na pogumu in zavzetosti študentk in študentov in na prostovoljnemu delu, brez katerega bi se verjetno že vsi štirje vrnili v zavode. Delavke agencije velik del svojega časa porabijo za pogajanja in urejanje zadev z občinami, centri za socialno delo, zavodi, socialno zbornico itn. namesto, da bi ga posvetile delu z uporabniki.

Ostali Iz-hodovci so se bili prisiljeni vrniti v zavode oziroma ostati v stanovanjskih skupinah. Seveda so tam še vedno nezadovoljni oskrbo in z odnosom osebja.

To je torej realnost na področju socialnega varstva. Uporabniki lahko izbirajo med zavodom, življenjem v stanovanjskih skupinah, kjer so nezadovoljni, življenjem v popolni revščini, brez kakršne koli oskrbe ali brezdomstvom.

Ugotavljamo, da je praktično nemogoče preseliti se iz zavoda, če človek nima za to svojih sredstev ali velikega števila prijateljev in da obstaja večje število ovir. Delo v socialnem in zdravstvenem varstvu je potrebno reorganizirati in korenito spremeniti.

Lani smo hodili po Sloveniji, da bi obsodili obstoj totalnih ustanov, letos pa moramo obsoditi kar celoten sistem, ki onemogoča preselitve in s tem podpira institucionalno varstvo in onemogoča oskrbo v skupnosti.

Potrebujemo nacionalni program dezinstitucionalizacije, ki mora predvideti vzpostavitev mehanizmov, ki bodo vsakomur omogočali vrnitev v domače okolje. Nacionalni program je skupaj z akcijskim načrtom dezinstitucionalizacije zahteva, ki jo Iz-hod postavlja oblastem letošnjem letu. Zahtevamo, da še letos pripravijo načrt in zaženejo proces. Z ustreznimi spremembami zakonodaje pa naj nemudoma zagotovijo financiranje oskrbe v stanovanjskih skupinah in samostojnih stanovanjih.

Konkretno predlagamo:

  1. ustanovitev nacionalnega sveta za dezinstitucionalizacijo, ki ga bodo sestavljali priznani strokovnjaki za tovrstne spremembe, uporabniki, svojci in tuji svetovalci;

  2. zamrznitev širjenja institucionalnih kapacitet in načrt zmanjševanja kapacitet z jasnimi cilji in roki;

  3. podroben načrt nadomestnih oblik oskrbe;

  4. ustanovitev javnega zavoda za preseljevanje ljudi iz zavodov;

  5. zagotovitev stanovanjskega fonda za samostojno življenje – ustanovitev stanovanjskega sklada za ranljive skupine ali celo posebnega za preselitve iz zavodov;

  6. določitev vrstnega reda in dinamike razgradnje posebnih zavodov;

  7. takojšnjo določitev pilotskega projekta spremembe nekega zavoda v skupnostne službe;

  8. določitev zgornje meje trajanja bivanja v stanovanjskih skupinah kot prehodni strukturi in omogočanje bivanja v stanovanjih na podlagi stanovanjske pravice namesto dogovora o izvajanju oskrbe;

  9. zagotavljanje uporabnikom stanovanjskih skupin izbiro izvajalca oskrbe, ne glede na formalnega najemnika stanovanja;

  10. financiranje storitev skupnostne oskrbe v tolikšni meri, kot jo človek potrebuje, pri čemer sredstva sledijo uporabniku (ne uporabnik sredstvom)tja, kamor se odloči iti;

  11. sankcioniranje tistih »strokovnih« dejanj, ki dejavno onemogočajo odločanje uporabnika in mu kratijo življenje v skupnosti.

V naslednjem obdobju bomo obiskali ustanove in organe, ki smo jih našteli, in se z njimi pogovarjali o razlogih za njihovo ravnanje. Tako, da bomo poročali o svojih izkušnjah in s seboj vabili tiste, ki morajo o tem poročati. Poročali bomo zainteresirani domači in mednarodni javnosti in bomo za uveljavitev uporabili ustrezna strokovna, pravna in politična sredstva.

Več v priponki…

 

Skupina Iz-hod

www.iz-hod.info
http://www.facebook.com/group.php?gid=370279478282


Kontaktni osebi:
Andreja Rafaelič: andreja.rafaelic@fsd.uni-lj.si, 041 204 147
Monika Bohinec: monika.bohinec@gmail.com, 031 539 787

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se