Print header

Medgeneracijsko prostovoljstvo se širi, potrebne spodbude od države

22.05.2011

Prvi dan po otvoritvi Karavane prostovoljstva je bil namenjen razpravam o medgeneracijskem prostovoljstvu in predstavitvi dobrih praks iz Sloveniji in Italije. Sogovorniki so ugotavljali, da medgeneracijsko prostovoljstvo, sodelovanje, sobivanje živi in se širi, da pa bi zadostili potrebam, ki se znotraj lokalnih skupnosti pojavljajo, bi potrebovali trajnejšo pomoč države in tudi občin.

V Mestnem muzeju v Ljubljani so se v soboto, 21. maja odvile tri debate na temo medgeneracijskega prostovoljskega sodelovanja. Predstavile so se mrežne organizacije Slovenska filantropija, Zveza društev upokojencev Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza za socialno gerontologijo Slovenije, ki širijo medgeneracijske programe med prostovoljske organizacije in javne zavode, kot so šole in domovi za starejše. Želja za vključevanje medgeneracijskih programov v delo različnih organizacij je veliko, sodelujoče organizacije so vse izrazile veliko pripravljenost  za sodelovanje  med seboj in pri pripravi programa za evropsko leto medgeneracijskega sodelovanja 2012.

Leto 2012 bo leto aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja. Sogovorniki na okroglih mizah so ugotavljali, da skupne definicije, kaj je medgeneracijsko prostovoljstvo ni in da poznamo različne oblike medgeneracijskega sodelovanja. Strinjali so se, da jih je  težko predpisati in da je v medgeneracijsko sodelovanje treba spodbujati  mlade in da morajo spodbude sprejeti tudi lokalne skupnosti. Mateja Ušlakar z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pozdravlja raznolikost in inovativnost nevladnih organizacij, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, saj je ravno raznolikost bogastvo, ki ga v skupnost prinašajo programi nevladnih organizacij. Bodo pa z nastajanjem nove strategije za kakovostno staranje in medgeneracijskega sožitja oblikovani kriteriji, kaj naj medgeneracijsko sodelovanje predstavlja. Po mnenju nevladnih organizacij bi morala strategija nujno vsebovati tudi podporo in spodbudo lokalnih skupnosti za spodbujanje in podpiranje medgeneracijskih projektov na lokalni ravni.

Po besedah Tjaše Arko iz Slovenske filantropije, koordinatorke projekta Sadeži družbe, so medgeneracijski prostori in druge aktivnosti tudi čudovita priložnost, za podiranje  stereotipov, saj generacije ne živijo več skupaj, da bi se med sabo poznali, da bi si znali prisluhniti in skupaj sodelovati. Je pa zelo pomembno, da takšne aktivnosti vodijo usposobljene osebe in da se usposablja tudi prostovoljce, ki jim je vedno na razpolago mentor.

Zmaga Prošt iz Društva upokojencev Renče, kjer že deluje samonikli medgeneracijski center, je prepričana, da je pomembna odprtost in sodelovanje, da ne govorijo samo starejši starejšim, temveč, da se vključuje mlajše, da se misli medgeneracijsko, misli globalno, a dela lokalno. V medgeneracijsko hišo se vključujejo starejše osebe, ki so na robu socialne izključenosti in tu rastejo. Gre tudi za družbeni korektiv, vključeni so lahko vsi, ne glede na njihov socialni položaj, saj so programi brezplačni. 

Kot primeri dobrih praks so se predstavili Mladinski center Trbovlje, Hiša pravih srečanj Renče, ki jo vodi Društvo upokojencev Renče, Hiša Sadeži družbe iz Murske Sobote, Slovenske filantropije  ter projekt Povežimo generacije Inštituta OS. V prostovoljskem društvu Associazione del Volontariato Comasco iz Italije so razvili program, ki omogoča mladim študentom, tako italijanskim, še posebej pa tujim, življenje na domovih starejših oseb. Namestitev odgovarja na potrebe prebivalcev kraja, temelj uspešnosti projekta pa se skriva v skrbni pripravi starejših oseb in mladih pred skupnim bivanjem.

Uspešni  pilotski projekti medgeneracijskih hiš kažejo, da je sodelovanje mladih in starejših možno, dobrodošlo in potrebno, vendar vse brez primerne podpore države, ki na tem področju do sedaj ni naredila veliko. Potrebno bi bilo vzpostaviti  učinkovito  medresorsko sodelovanje, partnersko sodelovanje med vlado in nevladnimi organizacijami na področju medgeneracijskega sodelovanja in vzpostaviti primerno strategijo, ki bo upoštevala tudi pomembnost lokalnih skupnosti za medgeneracijske programe. 

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se