Print header

Prvo medgeneracijsko valentinovo srečanje stanovalcev DOSOR-ja in učencev OŠ Radenci

24.02.2012

Odkar je Dom starejših občanov Radenci (DOSOR) sprejel prve stanovalce, smo jih Radenčani sprejeli kot svoje, in kaj hitro se je stkala tako imenovana medgeneracijska vez, imenovana NITKE – od naših najmlajših do najstarejših občanov. To dokazujejo najrazličnejša druženja ob številnih prazničnih priložnostih v veselje nas vseh.

V torek, 14.2.2012, na valentinovo smo se učenci Osnovne šole Radenci pod vodstvom učiteljice Sandre Prelog, mentorice najmlajših prostovoljcev in učiteljice Mojce Karnet zbrali v Dosorju. V dogovoru z gospo Petro Gaspar se je tako rodilo tudi PRVO MEDGENERACIJSKO VALENTINOVO SREČANJE STANOVALCEV DOSORJA IN UČENCEV OŠ RADENCI.

Učenke in učenci so stanovalce Dosor-ja nagovorili z veliko mero otroškega razumevanja ljubezni, ljubezni, o kateri čivkajo ptički in zaljubljenci, pa tudi o tisti ljubezni, katere smo deležni vsi ljudje od rojstva do smrti, ne glede na spol, starost ali stan.

Z razvojem industrije se je družinski vzorec žal pretrgal. Velike družine so razpadle, namesto njih so nastajale majhne družine, mati, oče in največ dva otroka. Naravne socialne mreže okrog otrok ni bilo več.

Stari starši so zaradi bolezni in starosti našli svoje novo bivališče v domovih za ostarele. Zelo redko danes več generacij živi skupaj.

Otroci zaposlenih staršev so dobili varstvo v otroških vrtcih. Družba je prevzela nalogo, da zgradi čim več dnevnih domov za otroke s ciljem, da otroci dobijo kolektivno, pedagoško pravilno vzgojo, kot dopolnilo k družinskemu jedru, saj se ni računalo s starimi starši kot eno izmed alternativ.

Praznik ljubezni, valentinovo, smo v prijetnem popoldanskem medgeneracijskem druženju v DOSOR-ju  doživeli prvič. Nadvse so nas presenetile NITKE, skupina prostovoljcev OŠ Radenci.

Po prijazni uvodni besedi ravnateljice OŠ Radenci gospe Nataše Zmazek smo uživali ob kulturnem programu. Nastopajoči so nam z glasbo in pesniško besedo pričarali to, kar so želeli, zasanjano ljubeče vzdušje.

Naši najmlajši prostovoljci so povabili k sodelovanju tudi literarno skupino iz DOSOR-ja, ki pa ni pela ali recitirala. Njihov prispevek so bila razmišljanja o ljubezni v širšem smislu besede, s poudarkom na zdrave medgeneracijske odnose, na pomen razširjenih družin, to je sobivanja najmlajših z najstarejšimi, kar bogati socialno mrežo v družbi.

Piko na i je dodala gospa Gizela Sraka, ki se pri svojih častitljivih 90-tih letih natančno spominja dogodkov iz njene mladosti povezanih s starši in starimi starši.

Njeni trije sinovi, tri snahe, sedem vnukov in devet pravnukov – “sračje gnezdo”, kot šaljivo poimenuje svojo številno razširjeno družino, pa vsak dan prispeva nova doživetja in nove spomine.

Da bi Gizela ne pozabila zanimivega načina življenja iz svojega časa, ki seže daleč nazaj, jo potomci spodbujajo in prosijo, da ga zaradi specifičnosti in drugačnosti ohrani v pisni obliki za njih in njihove otroke. To Gizela neumorno  tudi počne, kar ohranja njeno zavidljivo vitalnost.

Spominja se tudi svoje prve neizpovedane, platonske ljubezni iz osnovne šole. S hudomušno pripovedjo je Gizela zdaj, že 80 let od tega dogodka , privabila smeh in iskrice v očeh pri vseh navzočih, tudi najmlajših, kar pa je konec koncev bil tudi namen ljubečega medgeneracijskega  druženja ob Valentinu v Dosorju.

Kavica, sadna rulada in ostalo pecivo, kot gostoljubje in darilo Dosorja, se nam je hvaležno prileglo. S seboj, domov pa smo vzeli podarjene rdeče čokoladne srčke in domiselno, ročno izdelana darilca prostovoljcev, ki nas bodo še dolgo spominjala na ta poseben dan. Hvala!

Sandra Prelog, Mojca Karnet, Petra Gaspar

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se