Print header

Država bi morala spodbujati vzpostavljanje medgeneracijskih centrov

19.04.2012

V okviru Festivala medgeneracijskega prostovoljstva, ki ga danes in jutri v Mariboru organizira Slovenska filantropija in je del projekta City volunteers, je dopoldan potekala izredno zanimiva in plodna okrogla miza z naslovom »Kako vzpostaviti medgeneracijski center v našem kraju?«. Pričakovanja in pobude društev zahtevajo podporo države in lokalnih skupnosti, saj so takšni centri pomembni za vzpostavitev socialne mreže, poudarja izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak.

Predstavljeni so bili trije uspešni modeli vzpostavitve medgeneracijskih hiš oziroma centrov. Prvi model je sploh prva tovrstna Hiša pri nas, Hiša Sadeži družbe Murska sobota, projekt Slovenske filantropije, ki ga je financiral Norveški finančni mehanizem in ki predstavlja vzorčen primer dobrega sodelovanja lokalne skupnosti in nevladnih organizacij tudi v smislu črpanja evropskih sredstev za razvoj Slovenije. Drugi primer je bila Hiša pravih srečanj iz Renč, samonikla pobuda krajanov, ki predstavlja pozitivni primer pobude, ki prihaja neposredno s »terena«. Tretjo pot pa so ubrali na Zavodu Antona Martina Slomška Maribor, ki razvija medgeneracijski center znotraj svojega vrtca, gimnazije, dijaškega doma, glasbene in baletne šole ter bodočega doma starejših – Hiše življenja.

Predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in nacionalni koordinator evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti gospod Aleš Kenda je predstavil demografske izzive današnjega časa, ki so vodile tudi v razglasitev leta in terjajo nove pristope k staranju prebivalstva, kot tudi nov pogled na starost. Prepričan je, da bodo uspešne tiste družbe, ki bodo starost naredile ustvarjalno. V tem smislu MDDSZ podpira medgeneracijske programe.

Predstavnik Mestne občine Murska Sobota (MOMS) direktor občinske uprave gospod Bojan Petrijan je z vidika lokalne skupnosti predstavil pozitivne vidike Medgeneracijske Hiše Sadeži družbe, ki so vodili v odločitev, da občina tudi po izteku financiranja projekta poskrbi za pokritje osnovnih stroškov, da hiša lahko nadaljuje z delom in nudi prostor za kreativno prostovoljsko združevanje sredi njihove občine.

Dobro sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami je vodilo k uspešnim skupnostnim medgeneracijskim projektom, zato bi bilo potrebno spodbuditi tudi občine, ki k takim projektom še niso pristopile in predstaviti pomen tovrstnih priložnosti.

Projekti, ki so jih predstavili prisotni in so zrasli v primere izjemno uspešnih modelov, s katerimi se Slovenija lahko pohvali, so odgovori na izzive, s katerimi se sooča tudi vlada. Omizje je bilo soglasno, da mora poleg lokalnih skupnosti svojo vlogo pri podpori tovrstnim projektom odigrati država in z zagotavljanjem stabilnega financiranja strokovnih delavcev prispevati svoj delež k razširitvi medgeneracijskih centrov po Sloveniji. Po mnenju organizatorjev predstavljenih centrov imajo ti velik potencial povezovanja ljudi v skupnosti, prenašanja znanj iz ene generacije na drugo, generatorja novih idej in promotorja prostovoljstva, prav tako lažje odgovarjajo na potrebe določenih skupin.

Bojan Petrijan je apeliral na tiste, ki imajo voljo, da vztrajajo. »Prihodnost potrebuje take modele. MOMS brez Hiše Sadeži družbe ne bi živela več tako kot prej, zato ne bomo pustili, da Hiša Sadeži družbe ugasne. Hiša bo nudila pomoč pomoči potrebnim. Verjamem da bomo skupaj uspeli.«

»Da ljudje v svojem okolju lahko živijo kvalitetno, moramo vztrajati na tem, da delamo eden za drugega in za ljudi,« je prepričana Tereza Novak. »Premostiti moramo administrativne zadeve, saj življenje ni le bel papir, na katerega pišeš.«

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se