Print header

Kako vzpostaviti medgeneracijski center v vašem kraju

03.10.2012


Na okrogli mizi o vzpostavitvi medgeneracijskih centrov, ki jo je v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje 2. oktobra 2012 v Ljubljani organizirala Slovenska filantropija, je bilo poleg velikih želja, da se medgeneracijski centri širijo po državi, izpostavljeno tudi to, da se je treba odzvati na potrebe in programe prilagoditi posamični lokalni skupnosti.

Slovenska filantropija je septembra 2009 odprla prvi medgeneracijski center v Sloveniji Hišo Sadeži družbe v Murski Soboti. Čedalje več občin z odpiranjem medgeneracijskih centrov odgovarja na potrebe občanov po druženju in vzpostavljanju tesnejših stikov med generacijami. Barbara Goričan, ki na Slovenski filantropiji koordinira vzpostavljanje medgeneracijskih skupnostnih prostorov, je kot ključne elemente pri vzpostavljanju takih centrov izpostavila sodelovanje z lokalno skupnostjo in s šolami ter  drugimi organizacijami in institucijami, ki izvajajo socialno varstvene dejavnosti.

Centri z vsebino in programom lahko veliko prispevajo k aktivnemu staranju, zato je Janja Romih, predstavnica ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki koordinira Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti izpostavila, da želijo v tem letu spodbuditi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, zato je takšen prenos dobrih praks, kot je današnja okrogla miza, zelo dobrodošel. Primeri, ki jih že imamo v Sloveniji, so raznoliki in morajo biti odziv tega, kaj ljudje tam potrebujejo in kaj si želijo. Romihova je predstavila tudi delovanje regijskega centra v Celju, pri ustanovitvi katerega je sama aktivno sodelovala. Regionalni centri pa bodo poleg omogočanja druženja in aktivnega preživljanja prostega časa najverjetneje morali prevzemati še nekatere druge naloge.

Tudi na Igu že deluje medgeneracijsko središče, za katerega je dalo pobudo Društvo upokojencev Ig. Občina podpira njegovo delovanje, saj je ena izmed štirih v Sloveniji, ki tudi v celoti  pokriva vse socialno-varstvene programe za starostnike v občini. Štefan Bunič, vodja društva upokojencev je povedal, da se v hiši povezujejo številna društva, veliko dejavnosti pa se izvaja izven nje. Vesel je, da prihajajo predlogi in ideje, na katere se odzovejo, čeprav so si razvoj sami najprej zamislili drugače. Zdaj so npr. ugotovili, da bi nujno potrebovali kuhinjo, saj bi želeli ovdovele moške učiti gospodinjiti. Zato si predvsem želijo novih prostorov, ki bodo smiselno umeščeni v prostor, blizu domu za starostnike.

Medgeneracijski centri se vzpostavljajo na pobudo različnih akterjev in v Vipavi je Slovenska filantropija s prostovoljcem iz lokalnega okolja naslovila Mestni svet s predlogom za razvoj medgeneracijskega skupnostnega centra v Vipavi, ki ga je Občina Vipava tudi podprla. Alojz Durn, podžupan Občine Vipava, je prepričan, da je medgeneracijsko sodelovanje nujno in da zametki že obstajajo. Pomembno je, da sta gimnazija in dom starejših skupaj, da lahko prihaja do spontanih srečevanj. Posebno pa jih veseli, da že obstaja prostor, ki ima tudi simbolni pomen – stara šola, ki so jo že obiskovali mnogi občani. Medgeneracijsko sodelovanje pa v kraju vidijo tudi kot steber stabilnosti.

Ker MDDSZ spremlja aktivnosti na tem področju, je Romihova poudarila, da si je pred vzpostavitvijo centra pomembno ogledati primere dobre prakse in seveda pridobiti finančno podporo iz lokalnega okolja. Prav tako mora potreba po centru izhajati iz okolja, predhodno pa je treba povabiti in vključiti vse, ki na tem področju kaj počnejo. Za organiziranje dnevnih aktivnosti je pomembno zagotavljanje prostovoljcev, seveda pa ni potrebno, da  v centrih potekajo aktivnosti vsako uro.

Barbara Goričan je na podlagi izkušenj iz Murske Sobote vzpostavila kriterije za uspešno delovanje takih centrov. Pomembno je, da aktivnosti potekajo brezplačno za udeležence, da je center odprt za vse in da je odprt tudi popoldan, da so prostori primerno opremljeni, kar omogoča prenos znanj, ter da obstaja tudi prostor, ki je namenjen neformalnemu druženju. V Murski Soboti se je kot pomemben dejavnik izkazalo tudi ohranjanje tradicije in razvejana mreža prostovoljcev. Je pa Goričanova izpostavila tudi izvajanje anket in evalvacij med lokalnim prebivalstvom in udeleženci ter nujno fleksibilnost kadra in programa.

Ker so največje težave, s katerimi se srečujejo centri, prav finančne narave, in ker ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v Nacionalnem programu socialnega varstva sicer predvideva regijske medgeneracijske centre s širšimi nalogami, finančna podpora s strani ministrstva pa je vprašljiva, je pomembno, da lokalnim potrebam prisluhnejo in se nanje odzovejo lokalne skupnosti. Prav tako pa bi morala država podpreti črpanje evropskih sredstev, zato so sodelujoči na okrogli mizi pozvali Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da je v večjo pomoč pri črpanju sredstev iz evropskih skladov in ne dodatno ovira in administrativno otežuje delo društev.

Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti


Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se