Print header

Moč prostovoljstva med starejšimi

04.10.2012


Evropski dan aktivnih starostnikov je Slovenska filantropija obeležila 3. oktobra 2012 skupaj z govorci in udeleženci okrogle mize Moč prostovoljstva med starejšimi, ki je potekala v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje.

Dobra družba po meri ljudi je tista, ki omogoča aktivno participacijo vseh svojih članov, jo spodbuja in ceni, je uvod v okroglo mizo pričela moderatorka Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva. Živimo namreč v družbi in času, ki zahteva sodelovanje vseh generacij in prostovoljstvo je ena od oblik angažiranosti v družbi. V pravkar izdanem priročniku Staranje v enaindvajsetem stoletju, ki sta ga izdala UNFPA in Help Age international je zapisano, da družbe v največ primerih smatrajo starejše kot tiste, ki ne prispevajo v BDP, a po podatkih izhaja, da so starejši, bolj kot druge generacije, izjemno dejavni na več področjih, tudi kot prostovoljci. Iz lanskega poročila o prostovoljstvu v Sloveniji izhaja, da je bilo med aktivnimi prostovoljci 85 % starejših od 60 let, ki so le v polovici leta opravili 3.600.000 ur dela. Iz teh podatkov izhaja tudi, da so starejši prostovoljci delovali predvsem na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti in na tak način intenzivno vlagali v skupnost. Glede na to, da prostovoljsko delo aktivno poteka vsaj v 800 organizacijah, je številka še veliko večja in to je podatek, ki ga odločevalci na državnem nivoju ne morejo zanemariti.

Težava pa je, da država za zdaj še ne pozna sistema, ki bi zajel tudi te dejavnosti, ki nedvomno prispevajo v skupno dobrobit. V EU že teče iniciativa, kako meriti te neformalne oblike dela za skupnost in Slovenska filantropija je že povezala Statistični urad RS s Statističnimi uradi drugih EU držav, ki so se tega že lotile po metodologiji, ki jo je v ta namen pripravila ILO (Mednarodna organizacija dela).

Pomembnost aktivne starejše generacije je poudaril tudi Aleš Kenda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki koordinira evropsko leto Aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Vzroki, da je Evropska komisija izpostavila to tematiko, ležijo v demografskih spremembah. Nastala je nova generacija, ki je aktivna in ima svoje mesto v družbi. Tem dodatnim letom, je potrebno dodati vsebine in življenje. Za posameznike to pomeni bolj aktivno in zdravo življenje ter vseživljenjsko izobraževanje kot tudi sodelovanje v lokalnem okolju in povezovanje z drugimi generacijami tudi zunaj družine. Prostovoljstvo je v okviru aktivnega staranja nadvse pomembna komponenta.

Ena izmed izjemno aktivnih prostovoljk v Sloveniji, Angelca Žiberna, vodja projekta Starejši za višjo kakovost življenja starejših doma, je poudarila, da je v projektu aktivnih več kot 3700 prostovoljcev, mnogi izmed njih so stari več kot 75 let. Rezultati projekta, v katerem so obiskali že 60 % prebivalcev Slovenije starejših nad 69 let, so analiza anket, ki prikazuje položaj starejših, prepoznavanje stisk in potreb obiskanih in povezovanje le-teh s pristojnimi službami in strokovnjaki, informiranje ter svetovanje. Prostovoljci so opravili že preko 4 milijone ur prostovoljskega dela. Kljub aktivnostim na terenu jih še vedno občasno pretrese novica, da starostniki umrejo v svojem stanovanju, na tragedijo pa opozori šele poln poštni nabiralnik. In to sredi mesta, v bloku polnem ljudi. Prostovoljci za svoje delo ne prejemajo plačila, a kljub temu ogromen projekt, kot je ta, prinaša velike stroške. Prevoženih je na tisoče kilometrov, nabaviti je potrebno računalniško opremo, za kakovostno delo prostovoljcev organizirati izobraževanja. Poudarila je, da se preveč projektov za starejše rodi v pisarnah in niso odraz dejanskih potreb, medtem, ko se projekti, ki izhajajo iz konkretnih potreb in prinašajo rezultate, srečujejo s stalnim pomanjkanjem sredstev.

Zanimiv model medgeneracijskega sodelovanja in vključevanja starejših so za svoje uslužbence razvili na ministrstvu za obrambo. V letu 2009 so razvili projekte vključevanja upokojenih sodelavcev in po pripovedovanju Petra Košaka je zaživelo Medgeneracijsko družabno središče v Ajdovščini, kjer izvajajo predavanja, delavnice, pohode ... Prav tako daje ministrstvo na razpolago svoje kapacitete. Drug uspešen projekt ministrstva so medgeneracijske skupine za kakovostno starost, ki jih vodita dva usposobljena prostovoljca, eden še delovno aktiven in drugi upokojen. Število skupin se veča. Pred kratkim pa so ustanovili Medgeneracijsko društvo za kakovostno staranje Ministrstva za obrambo, preko katerega želijo v aktivnosti vključevati tudi delovno aktivne zaposlene. Prostovoljska pomoč in medgeneracijsko druženje jim pridejo prav tudi ob skrbi za sodelavce invalide. Peter Košak ugotavlja, da je naloga srednje in starejše generacija tudi v tem, da s svojim zgledom k prostovoljskim aktivnostim privabijo mlade.

V Sloveniji je veliko zelo dobrih prostovoljskih programov, kjer večino del opravijo prostovoljci, posebej starejši. MDDSZ vidi svojo vlogo preko sofinanciranja programov, ki jih nevladne organizacije izvajajo na področju socialnega varstva, med njimi so tudi programi za starejše. V teh programih ima prostovoljsko delo izjemno mesto in dopolnjujejo delo strokovnih sodelavcev. Prostovoljsko delo je cenjeno in bo imelo pomembno vlogo tudi v strateških dokumentih je povedala Mateja Ušlakar. Ministrstvo predvideva razvoj mreže programov za starejše ljudi, ki bi zajemali preventivne programe, svetovanja in informiranja, zagovorništva in samozagovorništva ter medgeneracijska središča. Nacionalni program se še oblikuje, v kratkem pa bo pripravljen in bo tudi v javni obravnavi.

Prostovoljstvo starejših nudi različne možnosti in priložnosti. Marta Satler zase pove, da prihaja iz tiste generacije, kjer je bilo prostovoljsko delo že od mladih nog način življenja. Razmere so se spremenile, pa vendar verjame, da se bo krivulja začela počasi dvigati. Pri 69 letih se je, po preboleli težki bolezni, odpravila v Ugando, kjer je delovala kot prostovoljka. V slovenskih šolah skuša otrokom približati afriško kulturo, dejavna je na Onkološkem inštitutu. Verjame, da jo je prostovoljstvo ozdravilo, ob tem pa poudarja, da je potrebno premisliti, s kakšnimi motivi odhajamo na prostovoljska dela. Če pričakujemo, da nam bodo ljudje, ki jim bomo pomagali predvsem hvaležni, je podobno, kot če pričakujemo plačilo. Zavedati se moramo, da prostovoljsko delamo zaradi sebe, zaradi lastnega vzgiba. Tisti, ki iščejo le hvaležnost v prostovoljstvu, tudi hitro odidejo. V prostovoljstvu vidi prostor, kjer nastajajo nove ideje, stkejo se nova prijateljstva in vzpostavljajo socialne vezi.

Kljub vsem prednostim, ki jih prinaša prostovoljstvo, pa se pri organiziranem prostovoljstvu pojavljajo težave, še posebej pri koordiniranju večjega števila prostovoljcev. Angelca Žiberna poudarja, da težje dobijo mlajše prostovoljce, ki bi opravljali tako odgovorno delo. Prostovoljce večinoma pridobijo osebno, ko jih povabijo k sodelovanju a pri tem pogrešajo mlajše upokojence, ki se pogosto še ne počutijo dovolj stari za te aktivnosti. Prepričana je, da bi bilo v družbi potrebno narediti prepih in postavitvi prostovoljstvo kot vrednoto. Še vedno pa ostajajo dobri prostovoljski projekti večinoma zelo mačehovsko, kratkotrajno podprti ali pa celo brez finančne podpore, pa čeprav država črpa podatke za delovanje iz mnogih projektov nevladnih organizacij. Najmanj, kar država lahko stori, je, da kot lasten prispevek sofinanciranja upoštevalo tudi ovrednoteno prostovoljsko delo.

Primož Jamšek iz Slovenske filantropije je ob koncu okrogle mize predstavil nov model načina vključevanja bodočih upokojencev, po katerem bi podjetja svojim zaposlenim omogočila, da nekaj ur v okviru svojega delovnega časa spoznajo prostovoljstvo in organizacije, v katere se lahko vključujejo.

******

Ob koncu so udeleženci okrogle mize razmišljali, kako pride do družbe, ki ceni prostovoljsko delo:

Marta Satler je mnenja, da človek ni prostovoljec za to, da bi bil pohvaljen, ampak je za to potreben nek notranji vzgib. Posledica prostovoljstva pa je po njenem mnenju v tem, da prostovoljci živijo dlje in so notranje zadovoljni. Na žalost so takšni ljudje pogosto umaknjeni s strani odločanja.

Mateja Ušlakar meni, da se odnos do prostovoljstva oblikuje že v mladih letih in ga je potrebno spodbujat v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Prav tako ga je potrebno spodbujat na lokalnem nivoju, saj se lahko le na tak način upoštevajo potrebe prebivalcev. Lep primer tega so medgeneracijski centri.

Tudi Angelca Žiberna se strinja, da je potrebno spodbujati vključitev teme prostovoljstva v učne programe. Prav tako želijo, da bi v vsaki občini ustvarili koordinacija društev in javnih služb in bi se na sejah občinskih svetov posvečali tudi reševanjem problemov, ki se tičejo ljudi in ne samo npr. komunale.

Prostovoljec sem zato, ker ne sodim v družbene elite in ker mi ni vseeno, je poudaril Peter Košak in citiral Bojano Mesec, ki je med drugim zapisala: »Edina pot, ki naj bi pripomogla k premagovanju ravnodušja, je prostovoljsko delo«.

Priročnik Staranje v enaindvajsetem stoletju (Ageing in the Twenty-First Century)

Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se