Print header

Državna priznanja in nagrada za dosežke na področju prostovoljstva za leto 2012

06.12.2012

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in predsednica Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Vanda Remškar Pirc sta na svečani podelitvi državnih priznanj ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podelila državna priznanja in osrednjo nagrado na področju prostovoljstva za leto 2012.

V uvodnem nagovoru je predsednik Türk povedal, da ima prostovoljstvo v teh časih vsesplošnega varčevanja in krize prav poseben pomen, saj gre za enega najbolj pomembnih izrazov skrbi za sočloveka. Kot je dejal, se prostovoljstva lahko naučimo, gre pa za vrednoto in način življenja ter pot k toleranci, spoštovanju in sočutju.

Osrednja nagrajenka je Jožica Roglič, priznanja so prejeli Marija Horvat, Jurček Nowakk in Tomaž Kermavner. Foto: Stanko Gruden/STA

***

Osrednjo državno nagrado na področju prostovoljstva za leto 2012 je prelela Jožica Roglič. Jožica Roglič je kot glavna medicinska sestra v zagorskem zdravstvenem domu kmalu ugotovila, da so bile potrebe po osebju veliko večje kot je bilo usposobljenih sester, zato si je pred 44 leti zadala osebni cilj, da bo vsak dan še vsaj eno uro na razpolago človeku v stiski. Ta njena dodatna ura je bila namenjena negi bolnih ali umirajočemu.
Pri Župnijski Karitas Zagorje ob Savi deluje od ustanovitve dalje. V vodstvu OZRK Zagorje jo vidijo kot osebo z izjemnim čutom za humanitarnost in socialo in izpostavljajo njeno skrb za sočloveka. Jožica Roglič v želji čim bolj učinkovito pomagati ljudem v stiski, vsakodnevno aktivno sodeluje z različnimi javnimi službami s področja socialnega varstva, zdravstva in nevladnimi organizacijami.
Njeno delo je bilo skozi zadnja štiri desetletja opaženo tako v lokalni skupnosti kakor tudi v strokovnih krogih in v krogih različnih nevladnih organizacij. Za svoje nesebično delo je bila nagrajena že v sedemdesetih letih. Je prejemnica Srebrnega znaka Rdečega križa Slovenije (1970), Medalje zasluge za narod predsednika SFRJ (1974), prejemnica Zlatega znaka Rdečega križa Jugoslavije (1974), v letu 2009 je prejela občinsko priznanje Srebrno plaketo. Kot dolgoletna požrtvovalna prostovoljka je dobila tudi priznanje Slovenske Karitas. V letu 1999 je gospa Roglič prejela tudi zlati znak – priznanje Zbornice zdravstvene nege Slovenije in Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Marija Horvat je že več kot 20 let prostovoljka na področju sociale in humanitarne dejavnosti. S svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem kot prostovoljka deluje v Društvu upokojencev Murska Sobota ter tudi kot koordinatorka in članica komisij. Ves čas svojega prostovoljskega delovanja kot tudi v vlogi vodje Komisije za socialno varstvo, ki jo vodi že 20 let, je vnašala nove uspešne metode na vsa področja svojega delovanja. Glavno skrb je posvečala starejšim, ki živijo sami ter skupaj z ostalimi prostovoljkami odkrivala,spremljala in lajšala socialne stiske starejših.
Svoje znanje na področju skrbi za starejše je ves čas nadgrajevala, ob tem pa ji nikoli ni zmanjkalo prijazne besede in drobne pozornosti usmerjene k sočloveku. Projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma« se je osem let pod mentorstvom Marije Horvat izvajal strokovno in v sodelovanju z drugimi humanitarnimi organizacijami, na primer: Rdečim križem, Karitasom, mestnimi četrtmi, Patronažno službo, Centrom za socialno delo, Domom starejših Rakičan in Murska Sobota.
Marija Horvat opozarja in spodbuja javnost in organe lokalne skupnosti na stiske starejših ter prispeva k ugledu občine Murska Sobota in njenemu družbenemu razvoju. Načrtuje in uresničuje programe reševanja problematike starejših v mestni občini Murska Sobota. Veliko priznanje in zasluga pa ji gre prav za uspeh programov za starejše v letu 2009, ko je ponovno začela delovati lokalna koordinacija za usklajevanje programov za starejše pri Mestni občini Murska Sobota. S svojim dolgoletnim in nesebičnim delom si je pridobila zaupanje med ljudmi ker dela »z ljudmi za ljudi«.

Za drugega prejemnika priznanja, Jurčka Nowakka je prostovoljstvo način življenja. Od leta 1980 se intenzivno in srčno posveča dobrodelnosti, humanitarnosti ter prostovoljstvu v najširšem smislu besede. Posveča se vsem generacijam: od malčkov v vrtcu, otrok v osnovni šoli, mladostnikov, pa do populacije v srednjih letih, upokojencev in drugačnih, ranljivih skupin ljudi.
Od leta 1981 je mladinski planinski vodnik Planinske zveze Slovenije z mednarodno licenco. Po Sloveniji in tujini vodi osebe s handikepi in brez, vedno varno, z veseljem ter z razumevanjem. Že pred leti je začel delati z osebami s posebnimi potrebami - predvsem z osebami z motnjo v duševnem razvoju, v zadnjih letih tudi z osebami s cerebralno paralizo.
Izjemno se je angažiral pri čiščenju razbitin in posmrtnih ostankov letalske nesreče 1. decembra 1981 na Korziki in se zavzel za pravice žrtev, svojcev in prijateljev. Aktivno je sodeloval  pri ustvarjanju zakona, pravilnika in uredbe o prostovoljstvu, prav tako pa sodeluje pri pravnih vprašanjih nevladnega sektorja.
Zna se približati in prisluhniti tudi posameznikom, ki so jih označili za delikventne. Predano se posveča vsem generacijam in raznim ranljivim skupinam.  Na  planinskih  pohodih,  taborih in predavanjih poudarja sprejemanje in razumevanje drugačnosti, odnos do narave, medkulturnega dialoga in sočloveka.
Kot predsednik gradbenega odbora je imel ključno vlogo pri postavitvi planinskega doma na Uštah, aktiven je tudi kot tajnik planinskega društva, predsednik  meddruštvenega  odbora kamniško bistriškega območja, član upravnega  odbora Planinske zveze Slovenije ter kot vodja programov vseživljenskega učenja oseb z motnjo v duševnem razvoju in doživljajskih taborov. Njegovo vodilo - moto je: Želim – Hočem - Zmorem - Uživam! Želimo – Hočemo – Zmoremo – Uživamo!

Tomaž Kermavner, član Združenja šoferjev in avtomehanikov Dolomiti, deluje kot prostovoljec v vzgoji in izobraževanju v prometni preventivi. V tem sklopu prostovoljskega delovanja sodeluje v organiziranih preventivnih akcijah: varovanje osnovnošolcev na šolskih poteh, kolesarskih izpitih v osnovnih šolah, sodeluje v akcijah Javne agencije za varnost prometa Republike Slovenije, Sveta za preventivo Republike Slovenije in Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije pri predavanjih o prometni varnosti.
Tomaž Kermavner je predvsem s svojim požrtvovalnim prostovoljskim delom vzor vsem mladim članom v združenju. S tem si je prislužil zaupanje članstva, ki mu je zaupalo najodgovornejše naloge.
Prostovoljsko  delovanje Tomaža Kermavnerja obsega 27 let. Številnih dosežkov, ki so plod vztrajnosti in marljivosti Tomaža Kermavnerja težko naštejemo. Najpomembnejše pa je zagotovo dejstvo, da se je prav zaradi njegovega dela na področju prometne varnosti zmanjšalo število prometnih nesreč in najtežjih posledic le teh v zadnjih letih. V sklopu vseh skupnih naporov in aktivnostih vseh sodelujočih v Nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu Republike Slovenije pomemben del predstavlja tudi delovanje Združenja  šoferjev  in  avtomehanikov Dolomiti, ki v sklopu krovne organizacije Zveze Združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije predstavlja največjo  nevladno organizacijo prostovoljcev, ki deluje na področju prometne preventive v Republiki Sloveniji. Motiv za delovanje Tomaža Kermavnerja  tako predstavlja neposredni boj za ohranjanje človeških življenj.

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se