Print header

Zgodba iz Jordanije kolegice Mojce Žerovec

06.05.2013

»Ahlan wa sahlan!«, ki ga najlažje prevedemo kot »Dobrodošel!« je stavek, ki ga tujec v Jordaniji najpogosteje sliši. In zares se počutiš zelo dobrodošlega - ljudje te mimogrede povabijo k sebi domov na večerjo ali ti pomagajo, da izstopiš iz avtobusa na pravi postaji. 

Dva meseca in pol, ki sem jih v okviru izmenjave osebja med nevladnimi organizacijami preživela v Ammanu, sta prehitro minila. Med bivanjem v Ammanu, je v Slovenijo namesto mene prišla May iz West East Centra. Izmenjava je potekala v okviru Fundacije Anna Lindh, ki podpira različne programe medkulturnega povezovanja med Bližnjim Vzhodom, Severno Afriko in Evropo.

Na izmenjavi sem delala za jordansko nevladno organizacijo West East Center, ki se ukvarja z opolnomočenjem mladih za aktivno državljanstvo, si prizadeva za aktivnejšo civilno družbo ter obenem podpira prostovoljce, ki želijo delati v Jordaniji. Zanje sem napisala dva projektna predloga na temo prostovoljstva ter vodila treninge medkulturnega dialoga in politične participacije. Sodelavci so mi pomagali, da sem se lažje znašla kot tujka, mi prevedli kar sem potrebovala za svoje delo in mi pomagali tudi pri marsikateri praktični zagati. Naletela sem na veliko odprtosti in razumevanja. V okviru seminarja Ambasadorji za dialog, kjer smo z mladimi razpravljali, kako razumeti druge kulture, smo ugotovili, da si jordanska in slovenska kultura nista tako različni, kot smo predvidevali. Dostikrat nam mediji prikazujejo Bližnji Vzhod kot tako "drugačen", ko pa ga spoznamo od blizu, nam hitro zleze pod kožo.

Navdušena sem nad raznolikostjo, radodarnostjo ter tesno povezano skupnostjo, s katerimi sem se v Jordaniji pobliže spoznala. Kot eno najbolj zanimivih in navdihujočih stvari, ki sem jih doživela, bi rada izpostavila iniciativo Zikra, kar po arabsko pomeni Spomin. Gre za projekt trajnostnega turizma s podnaslovom "We Exchange to Change", ki domačine in Ammana, kot tudi turiste popelje k v Ghor al Mazra'a k marginalizirani skupnosti ob Mrtvem morju. V nekajurnem druženju z domačini sem spoznala peko tradicionalnega kruha, pripravo okusne omake iz pravkar nabranega paradižnika, pa tudi nastanek črtala za oči in pletenih košar. Od prispevka, ki ga pustiš organizaciji gre približno 10 % za kritje dejanskih stroškov obiska, ostanek pa v fond za mikro posojila. Seveda sem bila povabljena, da sama poskusim, čeprav sem hitro dojela, da ne bom dorasla lokalnim mojstricam. Iz Jordanije sem vsekakor odšla bogatejša. Ne finančno, ampak "po človeški plati!"

Nazaj | Arhiv
Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se