Print header

Pogosta vprašanja in odgovori

SPLOŠNA VPRAŠANJA O ZAKONU

 1. Zakaj je zakon sploh pomemben?

Zakon daje državno priznanje prostovoljskemu delu in pomeni začetek sistemske ureditve prostovoljstva.

Določa prostovoljstvo in njegov pomen, temeljna načela prostovoljstva, pogoje opravljanja organiziranega prostovoljstva, pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij ter vlogo države, samoupravnih lokalnih skupnosti, prostovoljskih in nepridobitnih organizacij, ki delujejo na področju prostovoljstva, pri spremljanju ter spodbujanju in razvoju organiziranega prostovoljstva (1. člen).

 2. Kdaj je bil zakon sprejet in kdo ga je sprejel?

Sprejel ga je Državni zbor RS 3. februarja 2011.

Konec oktobra 2015 je Državni zbor sprejel novelo Zakona o prostovoljstvu, ki gre predvsem v smeri poenostavitve poročanja o opravljenem prostovoljskem delu, urejuje izvajanje prostovoljskega dela v javnih zavodih ter uvaja manjše spremembe pri kazenskih določbah.

 3. Kdaj je začel veljati?

Zakon je začel veljati 5. marca 2011. Novela Zakona o prostovoljstvu je v veljavi od 18. novembra 2015.

 4. Kaj naj bodo naši prvi koraki znotraj organizacije po sprejemu tega zakona?

Priporočamo vam, da zakon skrbno preberete ter se v primerih nerazumevanja posvetujete s Slovensko filantropijo ali regionalnim stičiščem. V kolikor do sedaj vaša organizacija še ni opredelila načine organiziranja prostovoljstva, se bo morala opredeliti do načina zagotavljanja pravic prostovoljcev, stroškov, ki jih boste vračali prostovoljcem. Ravno tako ste dolžni voditi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela. V kolikor imate že obstoječe obrazce dogovorov, jih uskladite z zakonom in od prostovoljcev pridobite ustrezne izjave.

5. Katere spodbude prinaša Zakon o prostovoljstvu?

Zakon vključuje prostovoljstvo kot družbeno vrednoto v vzgojno izobraževalni sistem (35. člen). Zakon predvideva strategijo razvoja prostovoljskega dela (36. člen), ki jo pripravi Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju s predstavnikih PO in predstavniki ministrstev. Strategija bo določala temeljne politike in ukrepe spodbujanja prostovoljskega dela.

Ministrstva morajo najmanj 10 % razpisanih sredstev javnih razpisov s področij, kjer delujejo tudi prostovoljske organizacije, nameniti prostovoljski za programe ali projekte, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva (37. člen, 2. odstavek).

Kot zagotovitev lastnega deleža financiranja na razpisih ministrstev in lokalnih skupnosti se prostovoljsko delo upošteva kot lastni materialni vložek prostovoljske organizacije (37. člen, 5. odstavek).

Prav tako se na razpisih ministrstev med upravičene stroške sofinanciranja projektov in programov štejejo stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcev.

Zakon prinaša državno Nagrado in Priznanja, ki jih letno podeljuje Predsednik RS in so namenjene dvigu vrednote prostovoljstva v družbi.

6. Ali je najmanj 10 % razpisanih sredstev javnih razpisov na področjih, na katerih delujejo tudi PO, namenjenih tudi javnim zavodom?

NE.

7. Kakšne so spodbude na lokalni ravni?

Lokalne skupnosti po lastni presoji namenijo določena sredstva prostovoljskim projektom in programom.

Kot zagotovitev lastnega deleža financiranja na razpisih lokalnih skupnosti se lahko upošteva lastni materialni vložek PO (37. člen, 5. odstavek).

8. Kakšna priznanja predvideva zakon?

Zakon predvideva državno Nagrado in Priznanja za prostovoljce in prostovoljske organizacije. Gre za najvišje državne priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in razvoja (42. člen).

Tudi lokalne skupnosti lahko predvidijo svoje nagrade in priznanja (47. člen).

9. Ali zakon prostovoljce bolj zaščiti pred izkoriščanjem?

Zakon točno določa, kaj je prostovoljsko delo (5. člen) in kaj je organizirano prostovoljstvo (7. člen), pa tudi kakšne so pravice prostovoljca (25. člen) in obveznosti  organizacije (29. člen), prav tako vsebuje načelo prepovedi izkoriščanja prostovoljcev, zato do izkoriščanja prostovoljcev ne bi smelo prihajati.

DOGOVORI, EVIDENCE IN POROČANJE O PROSTOVOLJSKEM DELU

10. Kdo se lahko vpiše v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom (38. člen)?

Nevladne organizacije in javni zavodi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom.

Nevladne organizacije tako pridobijo status prostovoljske organizacije, javni zavodi pa status organizacije s prostovoljskim programom.

 

 

11. Kako se vpišemo v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom?

Pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka 38. člena zakona, se na obrazcu, ki je Priloga 1 Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (velja od 22. aprila 2016) , pisno priglasi Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki izvede vpis v elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom iz 38. člena zakona.

Obrazec za vpis v vpisnik prostovoljskih organizacij najdete tudi na spletni strani AJPES-a. Za zdaj je vpis mogoč le v fizični obliki, v bodoče bo tudi v elektronski.

12. Ali se morajo nevladne organizacije obvezno vpisati v register/vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom?

NE. Za zdaj to ni obvezno.

13. Ali se morajo javni zavodi obvezno vpisati v register/vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom?

DA. Za javne zavode je vpis obvezen.

Zakon določa globe za javne zavode, ki izvajajo prostovoljstvo in se ne vpišejo v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom (50. člen, 4. in 5. odstavek).

14. Ali se morajo članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij vpisati v register/vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom?

Nevladnim organizacijam ni treba, je pa priporočljivo, saj jim s tem pripadajo tudi določene ugodnosti (glej odgovor na vprašanje št. 5). Pa tudi prostovoljcem, ki so prejemniki denarnih socialnih pomoči, s tem omogočijo uveljavljanje dodatka za delovno aktivnost.

Javni zavodi, ki izvajajo prostovoljstvo, pa se že po zakonu morajo vpisati.

15. Katere podatke mora prostovoljska organizacija/organizacija s prostovoljskim programom beležiti?

Organizacija mora voditi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela. Podatki, ki jih evidenca zahteva, so navedeni v 23. členu Zakona o prostovoljstvu.

16. Kdo lahko uporablja spletno aplikacijo za vodenje evidenc o prostovoljcih in opravljenem delu, ki jo je pripravila Slovenska filantropija (SF)?

Aplikacijo lahko uporabljajo članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, ki s SF podpišejo poseben dogovor. Dogovor o uporabi računalniškega programa za vodenje evidenc je objavljen na spletni strani www.prostovoljstvo.org/za-organizacije/vodenje-evidenc/spletna-aplikacija.  Več informacij lahko dobite tudi na slovenska@filantropija.org.

 

17. Kako je z vnašanjem podatkov pri Zvezah in njihovih društvih?

Lahko se med seboj dogovorijo, da podatke vnaša le zveza. Toda, če so posamična društva sama javljajo na razpise, bo zanje boljše, da se sami vpišejo v register prostovoljskih organizacij in s tem dobijo možnost, da lahko kandidirajo na razpisih ministrstev, ki 10 % sredstev namenjajo za prostovoljske organizacije.

18. Kako in do kdaj se vnaša podatke za nazaj?

Organizacije, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, morajo AJPES-u hkrati s finančnim poročilom oddati tudi poročilo o prostovoljstvu, ki bo vključevalo podatke o številu prostovoljcev po spolu in starostnih skupinah, o skupnem številu opravljenih prostovoljskih ur glede na kraj opravljanja dela, o skupnem številu opravljenih prostovoljskih ur ter številu opravljenih ur glede na vrste in področja prostovoljskega dela.

V primeru, da se je organizacija vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom letos, bo njeno poročilo o prostovoljstvu, ki ga bo oddajala naslednje leto,  vsebovalo vse potrebne podatke od datuma vpisa v vpisnik prostovoljskih organizacij (potrdilo od AJPES-a o vpisu v vpisnik prostovoljskih organizacij).

19. Če prostovoljci ene organizacije opravljajo prostovoljsko delo pri drugi organizaciji, kdo poroča oz. beleži opravljeno prostovoljsko delo?

Organizaciji se morata dogovoriti. Po navadi poroča organizacija, ki ima s prostovoljci sklenjene dogovore o prostovoljskem delu.

OBVEZNOSTI PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ IN ORGANIZACIJ S PROSTOVOLJSKIM PROGRAMOM

20. Kako je z zavarovanjem prostovoljcev?

Organizacija mora nezgodno zavarovati prostovoljca, če se prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca, ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu (29. člen, 2. odstavek). Zaradi različnih zmožnosti organizacij zavarovanje za druga dela ni obvezno, je pa vsekakor priporočljivo.

21. Kako pa je z zavarovanjem, če npr. prostovoljec pelje otroke na izlet?

Priporočeno je urediti zavarovanje za odgovornost, ki ga nudijo vse zavarovalnice.

22. Ali morajo organizacije spreminjati statute, če še nimajo podlage za nagrajevanje prostovoljcev in povračilo stroškov, kar zakon zdaj omogoča (nagrada za izjemne dosežke – 34. člen) oz. zahteva (stroški – 31. člen)?

Ni potrebna sprememba statuta, dovolj je sklep najvišjega organa oz. nek drug interni akt.

23. Kako je s povračilom potnih stroškov prostovoljcem? Ali so obdavčeni?

Organizacija mora prostovoljcu povrniti stroške, ki so nastali zaradi ali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela, če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno (31. člen). Ti stroški so potni stroški, stroški prehrane in nastanitve, stroški prevoza in drugi stroški povezani s potjo ter stroški povezani z bivanjem v tujini. Potni stroški niso obdavčeni.

24. Kaj pomeni nadomestilo za uporabo lastnih sredstev? Ali je nadomestilo obdavčeno?

Prostovoljcu se lahko v pavšalnem znesku, ki na letni ravni ne sme presegati 20 % višine povprečne mesečne plače zaposlenih  za januar preteklega koledarskega leta (31. člen, 4. odstavek), povrnejo stroški nastali zaradi uporabe lastnih sredstev (31. člen, 2. odstavek), ki npr. pomenijo povračilo stroškov, ki se ne morejo prikazati z računi (uporaba lastnega telefona, interneta …). Stroški niso obdavčeni.

25. Ali prostovoljcem, ki pridejo na enkratno akcijo, pripadajo iste pravice kot prostovoljcem, ki redno sodelujejo pri izvajanju aktivnosti organizacije?

Ne. Pravice iz tega zakona pripadajo prostovoljcem, ki redno opravljajo prostovoljsko delo vsaj 24 ur letno (organizirano prostovoljstvo – 7. člen).

26. Ali mora organizacija obvezno izdati prostovoljcu potrdilo o opravljenem delu?

Ne. Izdati mora potrdilo, če to od nje zahteva prostovoljec (24. člen).

27. Komu, kako in kdaj je treba oddati poročilo o prostovoljstvu?

Poročilo o prostovoljstvu organizacije, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, oddajajo AJPES-u hkrati z letnim finančnim poročilom. Poročilo o prostovoljstvu je del oz. priloga finančnega poročila. Rok za oddajo poročil za društva je 31. marec, zavodi pa morajo oddati do konca februarja.

28. Ali lahko prostovoljcem izplačujejo finančne nagrade?

Zakon o prostovoljstvu predvideva državno nagrado in priznanja za prostovoljce in prostovoljske organizacije (42. in 43. člen). Prostovoljska organizacija ali organizacija s prostovoljskim programom lahko prostovoljcu podeli letno nagrado za izjemne dosežke, če ima v  splošnem aktu vnaprej določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke, ter postopek in kriterije za izbor (34. člen). Maksimalni znesek nagrade za izjemne dosežke je 500 EUR (polovica višine državnega priznanja).

Drugače za prostovoljce veljajo ista pravila glede nagrajevanja, kot to ureja davčni zakon RS.

29. Kako priti do najbolj ugodne ponudbe za zavarovanje prostovoljcev?

Slovenska filantropija je na podlagi prejetih ponudb zavarovalnic izbrala najbolj ugodno ponudbo za nezgodno zavarovanje prostovoljcev in jo ponudila članicam Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Več informacij o ponudbi najdete na http://www.prostovoljstvo.org/za-organizacije/nezgodno-zavarovanje.

30. V katerih primerih je treba upoštevati določila Zakona o prostovoljstvu?

Zakon o prostovoljstvu upoštevajo prostovoljske organizacije in javni zavodi, ki imajo prostovoljske programe.

31. Kaj je potrebno za organiziranje in izvajanje prostovoljstva v javnem zavodu?

Javni zavodi lahko izvajajo organizirano prostovoljstvo na podlagi posebnih prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa javne službe (7. člen, 2. odstavek ZProst). Posebni prostovoljski program se določi z notranjim aktom zavoda.

Javni zavod se mora tudi obvezno vpisati v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES.

Prijava na e-novice

Prijava na e-novice

Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov:

Prijavi se